Poslanec Damijan Bezjak Zrim je imel v mesecu avgustu 12 dni dopusta, poleg tega se je stroškom prevoza odpovedal še za dodatna 2 dneva. Odsotnost za 9 dni je javil naknadno, po obračunu in izplačilu plače. Foto: STA
Za navadne »smrtnike« odpoved, za poslance pa »običajna« praksa?
Ali primer poslanca Damijana Bezjaka Zrima kaže na dvojna merila v javni upravi? Dopust je namreč brez težav prijavil po obračunu plače, ko so bili že izplačani višji potni stroški. Veljajo enaka pravila tudi za zaposlene v javnem sektorju?
V ljubljanskem kliničnem centru nimajo milosti do zaposlenih, ki sporočijo napačne podatke glede tega, od kod se vozijo na delo in se jim v skladu s tem obračunavajo potni stroški. Spomnimo se primera, ko je tam zaposlena ostala brez službe, ker je nekajkrat prespala pri fantu v Ljubljani, stalno bivališče pa je imela prijavljeno v precej bolj oddaljenem kraju. Ujel jo je detektiv. Podobno je brez službe zaradi izredne odpovedi ostala izkušena medicinska sestra, ki je nekajkrat prespala v Ljubljani (njeno bivališče je izven Ljubljane) in tega ni sporočila do konca delovnega meseca še pred obračunom plače.
Zaposleni brez službe, poslanci pa brez težav?
Kot smo poročali pred dnevi, je poslanec Socialnih demokratov Damijan Bezjak Zrim avgusta »pozabil« naznaniti, da bo devet dni na dopustu. Da ni delal in da je počitnikoval, je naznanil šele po obračunu plače in po našem poizvedovanju v državnem zboru, ko smo preverjali potne stroške vseh poslancev. Bezjak Zrim je namreč avgusta prejel več kot 900 evrov potnih stroškov, a bo del teh moral vrniti ob septembrskem obračunu plače.
Bezjak Zrim kot kaže ni edini
V državnem zboru so nam pojasnili, da je bil Bezjak Zrim edini poslanec, ki je šele konec septembra – natančneje 23. septembra in 24. septembra – naznanil, da je bil avgusta na dopustu dlje kot je sprva napovedal.
»Dopuste poslanci najavljajo vnaprej, torej pred koriščenjem. Drugih primerov najave dopusta za nazaj za mesec avgust 2025, razen poslanca Bezjak Zrima, ni bilo.«
V državnem zboru še pojasnjujejo, da je podatke za obračun plač, povračil stroškov in drugih prejemkov potrebno vnesti v sistem v prvih dneh v mesecu, da se upoštevajo pri izplačilu plače na izplačilni dan, določen v javnem sektorju.
»V primeru, ko obračun odsotnosti v tekočem mesecu za pretekli mesec ni več mogoč, se v mesecu, ki sledi, opravi poračun (gre za posamične primere npr. poračuna bolniške odsotnosti, dopusta ali storno dopusta, ker je imel poslanec na dan najavljenega dopusta službene obveznosti, stroškov dela…). Obračun plače in povračil stroškov v zvezi z delom namreč mora odražati dejansko stanje opravljanja funkcije in nastalih stroškov, zato se občasno opravijo tudi poračuni«.
Dvojna merila
Zgornji primeri kažejo, da si javni uslužbenec za napačno sporočanje podatkov, lahko prisluži odpoved, med tem ko funkcionar odnese brez posledic. Zakaj je tako, ali zakon o delovnih razmerjih ne velja za vse državljane enako, smo vprašali na Inšpektorat za delo, ki bdi nad izvajanjem omenjenega zakona.
»Poslanke in poslance državnega zbora izvolijo državljani Republike Slovenije, njihov mandat pa se šteje kot opravljanje funkcije, ki se všteva v delovno dobo. Za poslance se ne uporablja zakon o delovnih razmerjih, temveč zakon o poslancih, ki ureja njihove pravice, dolžnosti ter materialne in druge pogoje za delo. Poslovnik državnega zbora določa, da mandatno-volilna komisija med drugim sprejema akte o plačah, drugih osebnih prejemkih, povračilih ter dopustih poslancev in generalnega sekretarja državnega zbora. Glede na navedeno Inšpektorat RS za delo ni pristojen za izvajanje nadzora nad izvajanjem zakona o poslancih,« so še navedli v odgovoru na naše vprašanje.
