Za prvi položaj v vojski bo boj napet: padajo tudi očitki o partnerskem nasilju

Načelnika Generalštaba Slovenske vojske na predlog ministra za obrambo in brez javnega natečaja imenuje vlada. Po neuradnih informacijah so v igri štirje vojaki: namestnik načelnika generalštaba SV brigadir Uroš Paternus, poveljnik sil SV brigadir Boštjan Močnik, poveljnik poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, brigadir Boštjan Baš in načelnik štaba generalštaba SV Dean Groff.

Med formalno primernimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in že imajo čin generalmajorja, so še vodja predstavništva in vojaški predstavnik pri Natu in EU Roman Urbanč, nekdanja načelnica generalštaba SV Alenka Ermenc, nekdanji poveljnik sil SV Miha Škerbinc in nekdanji načelnik generalštaba SV Dobran Božič.

Za slovensko vojsko bi bilo dobro, da pride na čelo mlada generacija. Paternus, Močnik in Baš imajo vse, kar morajo imeti za to funkcijo, a slišati je, da bo vlada na ta položaj imenovala Groffa, ki pa je moralno in etično sporen, pravijo nekateri naši sogovorniki iz Slovenske vojske.

Več virov govori o očitkih o domnevnem partnerskem nasilju, proti njemu naj bi v zvezi s tem sprožili tudi postopke. Groff nam je zatrdil, da nič od tega ne drži. 

»Te govorice so prišle tudi do mene. Mislim, da prihajajo od tistih, ki si ne želijo, da bi bil predstavljen kot kandidat. Ko se je začelo pojavljati moje ime, so se začeli poskusi diskreditacije. Prihajajo od tistih, ki dvigajo roko in si želijo, da bi na koncu bili oni edini kandidati,« je ocenil Groff. 

Po njegovih besedah je lahko prvi človek slovenske vojske pravno formalno vsak brigadir, saj nikjer ni določeno, da mora biti generalmajor. »Vojaško gledano je sicer prav, da je na poziciji nekdo, ki ima generalmajorski čin.«

Na vprašanje, ali bi sprejel to funkcijo, je povedal, da ni prostovoljec in ni kandidat, ki bi dvigal roko ter se prosto javljal.

»Vojaško gledano pa je po mojem mnenju tako, da če se nekomu ponudi ta položaj in ga ne sprejeme, je nekaj hudo narobe z njegovo vojaško kariero,« je komentiral in dodal, da se zaveda, da ni najmlajši in da ima do upokojitve nekaj let. »Ne bi bil vojak, če ne bi sprejel funkcije. Do zdaj si sicer nisem sam izbiral funkcij, ampak sem bil nanje vedno povabljen,« je zaključil. 

Poleti je Slovenska tiskovna agencija poročala, da so na ministrstvu za obrambo pojasnili, da je v SV sicer devet pripadnikov, ki imajo generalski čin ali s činom brigadir opravljajo formacijsko dolžnost v činu generalmajor. Pogoje za povišanje v generalski čin pa izpolnjujejo še trije brigadirji. Časovni pogoj, to je opravljanje generalmajorske dolžnosti najmanj eno leto, sta še dva brigadirja izpolnila v tem mesecu.

Golob in Pirc Musar znova na nasprotnih bregovih

Minister za obrambo Borut Sajovic ni odgovoril na naša vprašanje glede izbire novega šefa vojske. Po nekaterih ocenah pa za ta položaj ni velikega navdušenja med potencialnimi kandidati: zaradi pomladanskih volitev se zavedajo, da so s funkcije po volitvah in morebitni menjavi oblasti lahko takoj zamenjani. Ali bo vlada za načelnika SV res imenovala prav Groffa, naj bi bilo jasno v kratkem.

»Vse bo znano v prvi polovici decembra. Kandidat ali kandidatka bo in mora imeti tudi pozitivne človeške vrednote,« pa je na naše vprašanje, kdaj bo znano, kdo bo nasledil Glavaša in ali ve, da naj bi enega izmed kandidatov bremenili hudi očitki, odgovoril minister Sajovic. 

Naši viri o Groffu povedo še, da gre za politiki servilnega človeka, »ki uživa močno podporo državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Boštjana Pavlina, ki je človek Damirja Črnčeca,« pravijo naši viri in dodajajo, da naj bi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je vrhovna poveljnica obrambnih sil, že napovedala, da Groffu ne bo povišala čina, četudi ga bo vlada imenovala na položaj načelnika. Uradnega predloga za povišanje v generalski čin sicer v uradu predsednice niso prejeli.

Se bo tudi pri Slovenski vojski ponovil že videni scenarij, ko koalicija in predsednica republike ne najdeta soglasja glede imenovanja? Do spora je v tem mandatu prišlo že pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije. Soglasja pa Golob in Pirc Musar nista našla niti glede imenovanja varuha človekovih pravic. 

Kdo bi bil sprejemljiv za vse?

Da bi bila menjava načelnika SV res ena izmed prvih kadrovskih sprememb, če pride na volitvah do spremembe oblasti, so nam potrdili tudi viri blizu stranke SDS. Od vseh štirih omenjenih kandidatov bi bil zanje najbolj sprejemljiv Paternus, sami pa bi na tem položaju videli Urbanča.

Načelnik je izjemno pomembna funkcija, ocenjuje tudi Klemen Grošelj, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo.

»Gre za vojaško-politično funkcijo, ki je most med politiko in vojsko. To pomeni, da mora načelnik na eni strani znati vojaško-strokovna vprašanja prevajati v politiki razumljiv jezik in obratno znati politične zahteve prevajati v vojaško-strokovni jezik. V bistvu je neke vrste amortizer, ki zagotavlja, da politika razume vojaško-strokovne potrebe vojske na eni strani in da preprečuje, ali vsaj omejuje škodljive in neracionalne zahteve politike do vojske in vojaške stroke. Zato je ta funkcija običajno vrhunec in zaključek vojaške kariere ter zahteva vrhunsko vojaško kariero, ogromno znanja in poznavanja/razumevanje delovanja vojske ob hkratnem razumevanju sveta in logike politike. Zahtevna naloga, od katere je odvisen razvoj vojske in celotnega obrambnega sistema.«

Kdo bo na vrhu Slovenske vojske, je pomembno tudi zato, ker je vlada sprejela srednjeročni obrambni program Republike Slovenije za obdobje 2026–2031. Gre za dokument, ki predvideva enega največjih investicijskih ciklov na področju modernizacije vojske. Izdatki za obrambo naj bi se do leta 2030 povišali na tri odstotke BDP-ja. O programu je včeraj razpravljal tudi parlamentarni odbor za obrambo. Državni sekretar Boštjan Pavlin je na vprašanje poslanca SDS Žana Mahniča, ali je na seji odbora navzoč morda tudi bodoči novi načelnik generalštaba SV (v parlamentu je bil Uroš Paternus, op.p.) dejal le, da »bo odločitev o tem pravočasno sprejeta«.