Zakaj bi vlada skrivala podatke o dejanskih lastnikih gospodarskih družb?

Komisija za preprečevanje korupcije je po zaznanih odzivih v javnosti proučila novelo Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPD), še posebej glede urejanja dostopa do registra dejanskih lastnikov. V dopisu ministrstvu za finance je izpostavila, da so nekatere predlagane rešitve strožje od omejitev, ki jih določa evropska zakonodaja – oži se skupina subjektov, ki jim bo na podlagi zakona omogočen dostop do informacij o dejanskih lastnikih, kar pa ni v skladu z evropsko direktivo, iz katere predlagane zakonske spremembe izhajajo.

»Takšno omejevanje dostopa javnosti do določenih informacij je korak nazaj pri transparentnosti poslovanja v družbi,« je ob tem poudaril predsednik Komisije dr. Robert Šumi.

Predlog zakona določa, da bodo do celotnih podatkov o dejanskih lastnikih lahko dostopali le določeni subjekti (na primer banke, organi pregona), medtem ko bodo morali drugi (med katerimi so tudi novinarji, nevladne organizacije in raziskovalci) za to izkazovati svoj pravni interes. Do predlagane rešitve so kritični tudi v Društvu novinarjev Slovenije.

Evropska direktiva po drugi strani – čeprav tudi ta določa izjeme – jasno določa, da lahko novinarji, nevladne organizacije in podobno do informacij dostopajo brez dodatnega dokazovanja interesa.

Komisija za preprečevanje korupcije zato meni, da se s predlaganimi spremembami upravičencem postavlja zakonska ovira, ki nima pravne podlage v EU pravu in torej zanjo ni potrebe.