Zakaj je Slovenija za grehe Jugoslavije plačala 56 milijonov dolarjev, Hrvaška pa ne
»Slovenija je januarja 2002 izpolnila svoje obveznosti in s plačilom zadnjega obroka svoje celotne odškodnine za zapuščeno imetje italijanskih optantov po Rimskem sporazumu izpolnila svoje obveznosti,« so za Info360 zapisali na slovenskem zunanjem ministrstvu, čeprav ni jasno, ali je Italija denar, ki ga je Slovenija položila na fiduciarni račun (tedaj Dresdner Bank Luksemburg zdaj Commerzbank op.p.), tudi prevzela. Italija namreč številke računov Sloveniji ni posredovala.
Za Slovenijo je vprašanje optantskega premoženja z vplačilom celotne odškodnine za zapuščeno imetje italijanskih optantov tako zaključeno, še dodajajo na zunanjem ministrstvu pod vodstvom Tanje Fajon.
Zakaj je Slovenija plačala Hrvaška pa ne?
Slovenija in Hrvaška sta se leta 1996 dogovorili, koliko bosta poravnali iz dolga nekdanje Jugoslavije do Italije po t. i. Rimskem sporazumu iz leta 1983. Slovenija je svoj del - kot rečeno - v celoti plačala že leta 2002, Hrvaška pa svojega deleža ni poravnala. In zakaj?
S hrvaškega zunanjega ministrstva so sporočili:
»Hrvaška je že večkrat izrazila pripravljenost (za poplačilo obveznosti op.p.) in prosila za dostavo računov, da bi lahko izpolnila preostali del obveznosti do Italije, ki izhaja iz 4. člena pogodbe, podpisane v Osimu leta 1975, vendar se Italija na naše pobude doslej ni odzvala,« so zapisali.
Slovenija je torej denar nakazala, čeprav ji Italija ni posredovala računov, Hrvaška pa prav nedostavo računov jemlje kot razlog, da denarja še ni nakazala.
Koliko slovenskega denarja leži v Commerzbank?
Če Italija denarja še ni prevzela, se je ta znesek nominalno precej znižal, saj sporazum ne določa obrestovanja odškodnine.
| Država | Odškodnina |
| Slovenija | 57.707.697 USD |
| Hrvaška | 35.369.233 USD |
| Skupaj | 93.076.930 USD |
Za Slovenijo zaključena zgodba, Hrvaška svojega deleža sploh ni nakazala, Italija pa v odprtje novega muzeja o italijanskih izgnancih, ki so bežali »pred rdečo zvezdo, Titom in so bili žrtve komunističnega totalitarizma.« V Trstu si že danes lahko ogledate zgodbe italijanskih izgnancih.
Italijansko zunanje ministrstvo na naša vprašanja ali je Italija prevzela denar ali ne in zakaj, ne odgovarja. Neuradno sicer Italija priznava, da je Slovenija svoj dolg poplačala. Vendar zaradi občutljivosti vprašanja tega javno ne potrjuje. Tako vprašanje italijanskih izgnancev in njihovega premoženja ostaja odprto in še vedno obremenjuje odnose med Italijo, Hrvaško in Slovenijo – več kot 80 let po koncu druge svetovne vojne.
