Zakaj na levi ne zmorejo brez Milana Kučana?

Na levi sredini je politika razdrobljena, zato se očitno nadaljujejo prizadevanja o še kakšni skupni strankarski listi za volitve. Dogovor o tem sta sklenili Levica in Vesna, nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je k angažiranju v politiki pozval nevladnico Niko Kovač, pa je v ponedeljkovem pogovoru za Reporter izjavil, da bodo »morda v stranki SD in Prerodu Vladimirja Prebiliča le ugotovili, da zdaj ni več prezgodaj, kot je bilo takrat, ko so prvič poskušali narediti skupno listo«. 

Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?

Suzana Kos

28. januar 2026

Kučan je torej očitno seznanjen z dogajanjem v zakulisju politike, saj je prvak Socialnih demokratov Matjaž Han v tokratnem soočenju mnenj V središču priznal, da ga je kontaktiral Vladimir Prebilič.

Dejstvo, da Kučan levi sredini še kar svetuje, kaj naj stori, se Hanu ne zdi nič spornega, saj ceni izkušnje prvega predsednika in tudi nekaterih drugih nekdanjih politikov. Predsednik Demokratov Anže Logar pa ne vidi potrebe po nasvetih Kučana, ki med drugim pravi, da sicer lahko sprejme, da nek politik dozori oziroma spremeni nekatera stališča, a da pri Logarju pogreša iskrenost.

V soočenju prvakov obeh strank smo zato Matjaža Hana vprašali, ali sam verjame v to, da se je Logar zares razšel z Janezom Janšo, ali pa gre za res skrbno načrtovan strateški načrt, kako prvaku SDS tlakovati pot do novega mandatarstva in četrte vlade.  

»Kar malo sem zaskrbljen, ko spremljam medije, kje najdejo vse te zarote in ozadja,« je komentiral. Zadeve so po njegovem mnenju bistveno bolj preproste - če je Logar ocenil, da se pod okriljem SDS ne more razviti, je šel pač na svoje. »Zgodba o razhodu s stranko, v kateri si bil 25 let, ni enostavna,« je ocenil.

Anžeta Logarja napadajo z vseh strani. Analize javnomnenjskih anket sicer kažejo, da največji del svojih podpornikov zajema v bazenu volivk in volivcev, ki so na zadnjih volitvah glasovali za Gibanje Svoboda, kar tistim, ki menijo, da bi se morali glasovi tega dela volilnega telesa prelivati k Vladimirju Prebiliču, ni pogodu. Logar poudarja, da volivcev ne krade nikomur, saj niso nikogaršnja last. 

V oddaji smo govorili tudi o tem, ali drži ocena, da desnica slovensko družbo načrtno in sistematično deli, ter kaj dela na to temo levica. Han je prepričan, da je desnica tisti politični pol, ki bistveno bolj vpliva na razkol. Medtem pa Logar poudarja, da je krivda deljena približno tako enakomerno, kot je na oba politična pola razdeljena tudi pamet. 

Hana smo med drugim vprašali, zakaj je predsednik vlade na nedavno kosilo, na katerem so po pisanju časnika Delo »gradili antifašistični blok«, povabil Zorana Stevanovića in njegovo stranko Resni.ca. Politik, ki je Stevanoviću vzor, je namreč slovaški premier, za katerega gotovo ni mogoče trditi, da je zagovornik enakih vrednot, kot jih zagovarjajo stranke leve sredine. »Vrednote stranke SD so svetlobna leta oddaljene od vrednot stranke Resni.ca,« je poudaril Han in stranka Resni.ca  je po njegovem mnenju skrajno desna stranka. Zakaj jo je Golob torej povabil na kosilo leve sredine, pa predsednika vlade sam ni povprašal.

SD bi policijo zavarovala pred političnimi vdori

Han je javno že priznal, da je bila kohabitacija v aktualni koaliciji za SD težka in da bi si želel v novi vladi drugačnih odnosov. V program stranke za volitve so v SD med drugim zapisali, da je treba spremeniti zakon o organiziranosti in delu v policiji na način, da bo generalni direktor policije imenovan s strani predsednika države. Tako bi vodstvo policije po oceni SD zavarovali pred političnimi vdori. Ali to pomeni, da je SD dala prav Tatjani Bobnar in Boštjanu Lindavu, ki sta se uprla Golobovim navodilom in poimenskim zahtevam, koga vse v policiji je treba zamenjati?

Han je kot član stranke, ki je bila v vseh levih vladnih koalicijah, komentiral tudi trditev filozofa Gorazda Kovačiča, objavljeno v Mladini, češ da je »Levica preprečila nadaljnje premikanje slovenske družbe v smeri fevdalizma«. Logar pa je povedal, kaj si misli o trditvi profesorja s fakultete za družbene vede Sama Uhana, ki je dejal, da »z idejo politične sredine sicer ni nič narobe, a da je po njegovem mnenju to generator politične korupcije«. 

Logar bi na stanje v pravosodju opozoril še enkrat

V živahni razpravi o smiselnosti feministične zunanje politike (gre za pristop k mednarodnim odnosom, ki postavi enakost spolov, človekove pravice in odpravo sistemskih neenakosti v jedro zunanjepolitičnih odločitev), ki jo zagovarja SD, smo primerjali s stališčem Demokratov Anžeta Logarja, ki so pod temeljnim ciljem zunanje politike zapisali: varnost, mir in blaginja državljanov. Kaj je primernejša usmeritev v negotovem času, v katerem živimo?

Matjaž Han pa je ob očitkih, ki jih je nanizal Anže Logar na račun zunanje politike, ki jo je vodila zadnja štiri leta zunanja ministrica SD Tanja Fajon, vprašal, ali bi se znova podpisal pod dokument, ki ga je v Bruselj poslal za časa tretje vlade Janeza Janše. 

Spomnimo, Logar je kot zunanji minister Evropski komisiji poslal spremno pismo ob poročilu o vladavini prava, v katerem je ostro kritiziral stanje v slovenskem pravosodju – od dolgotrajnih postopkov do neizvršenih odločb ustavnega sodišča. Šlo je za spremni dopis k medresorskemu poročilu o vladavini prava, v katerem je predstavil svoje videnje delovanja slovenskega pravosodja, pri čemer je izpostavil nerazumno dolge sodne postopke, pogosta zastaranja zadev, neizvrševanje odločb ustavnega sodišča, primeri, ko naj bi nekateri sodniki uporabljali totalitarne simbole. Tedanji koalicijski partnerji (DeSUS, SMC) so se od pisma distancirali, saj ni šlo za uradno stališče celotne vlade. Logar je odgovoril, da bi se pod ta dopis podpisal še enkrat. 

Vabimo vas, da prisluhnete celotni oddaji V središču, ki jo je vodila novinarka Suzana Kos.