Funkcionarji na računskem sodišču pod vodstvom Jane Ahčin si prizadevajo, da bi bile njihove plače na ravni plač sodnikov na ustavnem sodišču. Predsednica računskega sodišča gre še dlje. Ta organ primerja z Banko Slovenije. Foto: Bobo
Zakaj na računskem sodišču prikrivajo pobudo za zvišanje njihovih plač?
Jana Ahčin: »Golobova vlada in državni zbor sta okrnila neodvisnost računskega sodišča.«
Pri računskem sodišču pod vodstvom predsednice Jane Ahčin niso zadovoljni s tem, kako jim je vladajoča koalicija odredila višino plač, zato skušajo to izpodbiti na ustavnem sodišču s pobudo za oceno ustavnosti zakonske podlage. Ahčin nam je pobudo prikrivala, a vseeno smo do nje prišli. Objavljamo, zakaj se vodilni na računskem čutijo plačno zapostavljeni.
Po tem, ko so na računskem sodišču presenetljivo zavrnili našo prošnjo, naj nam pošljejo njihovo pobudo za ustavno presojo, ki se nanaša na zvišanje plač vodilnih na računskem sodišču, smo se zoper to pritožili na informacijskega pooblaščenca.
Tam so nas usmerili na ustavno sodišče, ki pa nam je skladno s prakso pobudo takoj poslalo.
Zakaj so o kršitvi zakona na računskem molčali do zdaj?
Iz pobude je razbrati, da na računskem sodišču skušajo izpodbiti določbo 60. člena zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v zvezi s tistim delom priloge 2, ki se nanaša na plače funkcionarjev računskega sodišča. V prilogi so določeni plačni razredi funkcionarjev v državnih in občinskih organih.
Gre za plačo predsednice, dveh namestnikov, vrhovnih državnih revizorjev in sekretarja.
Zadnja objavljena plača Ahčin za januar letos je bila 7.166 evrov bruto, medtem ko je za tisti mesec predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin prejel 7.545 evrov bruto. Zakon o računskem sodišču pa določa:
»Predsednik računskega sodišča ima pravico do plače v višini, ki je določena za predsednika ustavnega sodišča. Namestnik predsednika računskega sodišča ima pravico do plače v višini, ki je določena za ustavnega sodnika.«
A Golobova koalicija pri novi ureditvi plač v javnem sektorju temu ni sledila.
Plačo predsednika ustavnega sodišča so uvrstili v 67. plačni razred, medtem ko je predsednik računskega sodišča uvrščen »komaj« v 64. plačni razred.
Sodniki ustavnega sodišča so v 65. plačnem razredu, namestnika predsednika računskega sodišča pa kar šest plačnih razredov nižje. Vrhovni državni revizorji so v 55. plačnem razredu, torej daleč pod zakonsko predpisanimi 90-odstotki plače ustavnega sodnika.
| Funkcija | Plačni razred |
| predsednik ustavnega sodišča | 67 |
| sodnik ustavnega sodišča | 65 |
| predsednik računskega sodišča | 64 |
| namestnik predsednika računskega sodišča | 59 |
| vrhovni državni revizor | 55 |
Okrnjena neodvisnost?
Primerjalno so sicer na računskem sodišču glede plač precej zaostajali že pred tokratnim urejanjem plač v javnem sektorju. Po prepričanju Ahčin sta vlada in državni zbor z zadnjo sistemsko spremembo okrnila neodvisnost računskega sodišča, institucionalno avtonomijo in ustavnopravni status.
Ahčin je preračunala tudi, kaj bi ta zadnja razlika pri osnovni plači pomenila na ravni devetih let, kolikor traja mandat ustavnih sodnikov (predsedniki se sicer praviloma menjajo na vsaka tri leta) in predsednika računskega sodišča: 80.842 evrov. Dodaja še:
»V primeru drugih funkcionarjev so razlike glede na prvotno vzpostavljena razmerja še večja.«
Vzporednica z Banko Slovenije
A predsednica računskega sodišča gleda še višje.
V pobudi na ustavno sodišče primerja ta organ z Banko Slovenije, češ da sta oba »sui generis« ustavna organa (posebne vrste).
Funkcionarji Banke Slovenije so zaradi zagotavljanja neodvisnosti izvzeti iz sistema plač v javnem sektorju. Ahčin pravi, da je guverner BS v letu 2024 prejemal dobrih 17 tisoč evrov bruto mesečno oziroma 210 tisoč bruto v celem letu. Štirje viceguvernerji pa po 15 tisoč evrov bruto na mesec. Resignirano ugotavlja:
Morda so ravno zaradi takšnih zapisov v ustavni pobudi na računskem sodišču nezakonito skušali prikriti njeno vsebino. Celotna vsebina pobude je dostopna na naslednji povezavi.
