Zakon o prekrških že na vladi, sledi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov

Ni še povsem znano, kateri bodo tisti »odločni in ostri ukrepi« za reševanje romske problematike, ki jih bo danes v Novem mestu predstavila vlada Roberta Goloba. 

Predsednik vlade je sicer napovedal predloge, ki »bodo radikalno posegli na nekatera področja, ki se doslej niso obravnavala na konkreten način«. Kot ocenjuje Golob, trenutna kaznovalna politika ne uspe doseči svojega namena, zato jo je treba zaostriti, saj »prekrškarji ponavljajo ene in iste prekrške in se jim nič ne zgodi.«

Odstopljena ministrica za pravosodje Andreja Katič je tako včeraj na portalu e-demokracija objavila novelo zakona o prekrških in ki naj bi ga po pričakovanjih vlada potrdila še ta teden, v državnem zboru pa naj bi jih sprejemali po nujnem postopku. 

Spremembe bodo seveda veljale za vso Slovenijo in ne le za določeno etnično skupino.

Novela zakona o prekrških je sicer že dvanajsta po vrsti, od reforme prekrškovne zakonodaje, ki se je v praksi začela uporabljati leta 2005. Nazadnje je bil zakon o prekrških spremenjen maja lani. Kaj spreminjajo tokrat?

Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da spremembe prinašajo med drugim tudi zaostritev kaznovalne politike na področju prekrškovnega prava. 

Gre predvsem za zaostritev pogojev za odobritev dela v splošno korist z namenom preprečitve zlorabe tega instituta in posledično povečanje možnosti odreditve nadomestnega zapora. Prav tako se povečujejo možnosti za odreditev nadomestnega zapora, če storilec prekrška aktivno ne sodeluje pri izvajanju dela v splošno korist, lotili pa so se tudi problematike zlorab dela v splošno korist na lokalni ravni.

Sodišče tako na primer ne bo odobrilo nadomestitve plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist, če je prekrškar v zadnjih dveh letih zavlačeval, ali ni aktivno deloval pri opravljanju dela v splošno korist.

Če prekrškar ne bo opravil določenega obsega ur dela v splošno korist v celoti, se bo neizvršeni del izrečene globe in stroškov postopka posredoval v prisilno izterjavo.

Primer: če je bilo za globo in stroške v višini 300 evrov določenih 30 ur dela v splošno korist, storilec pa je opravil samo 15 ur, bo prekrškovni organ v prisilno izterjavo posredoval 150 evrov neplačane globe in stroškov postopka.

Če se globe ne bo poplačalo, bo sledila odreditev zaporne kazni. Gre za tako imenovani nadomestni zapor, ki se kot oblika izvršitve globe, ki se uporabi, ko ene ali več neplačanih glob v skupnem znesku najmanj 1.000 evrov ni mogoče izterjati niti prisilno. Postopek odreditve nadomestnega zapora se začne na predlog Finančne uprave Republike Slovenije.

Do konca tedna pa bo predvidoma pripravljen tudi zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki naj bi sicer ohranil kazensko odgovornost mladoletnikov pri 14 letih. Postopki proti mladoletnikom so predvideni kot prednostni. Predvidena je tudi ustanovitev posebnega centra za mladoletnike, ki bo izdelal individualno oceno mladoletnika, zlasti kadar bo verjetno, da ima mladoletnik kompleksnejše težave in je za ugotovitev stanja in pripravo predloga obravnave mladoletnika potreben tim strokovnjakov. Predvidene so tudi izboljšave pri izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike. Pri medresorskem usklajevanju zakona se je zapletalo zaradi pripomb ministrstva za finance Klemna Boštjančiča o njegovih finančnih posledicah. 

Odstopljeni minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je včeraj generalnemu direktorju policije Damjanu Petriču izdal usmeritve in obvezna navodila za zagotavljanje varnosti prebivalcev jugovzhodne Slovenije. Ugotovil je namreč, da »varnostne razmere v jugovzhodni Slovenije še vedno niso stabilne ter da posamezna nasilna dejanja še vedno ogrožajo osebno varnost posameznikov in njihovo premoženje.«

Generalni direktor policije naj nemudoma še dodatno okrepi prisotnost policistov na območju jugovzhodne Slovenije na krajih, kjer obstaja tveganje, da se bodo izvrševala kazniva ravnanja z elementi nasilja, je zapisal minister. Za to mora policija dosledno uporabiti vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire. Policisti so v primerih, ko niso izpolnjeni zakonski pogoji za odreditev pridržanja po določilih zakona o kazenskem postopku ali zakona o prekrških, dolžni preveriti in ugotoviti obstoj zakonskih pogojev za odreditev pridržanja po zakonu o nalogah in pooblastilih policije in v primeru dopustnosti pridržanja dosledno izvajati.