Korenčkov je bilo dovolj, zdaj je na vrsti palica, je včeraj ocenila Lenart Žavbi, podpredsednik poslanske skupine Gibanja Svoboda, pred današnjo predstavitvijo rigoroznih ukrepov, ki jih je napovedal predsednik vlade Robert Golob. Foto: STA
Lex Aleš Šutar - notranji minister potrdil naše informacije o rigoroznih ukrepih
Robert Golob je po tragediji v Novem mestu napovedal rigorozne ukrepe, ki jih Slovenija še ni imela. Neuradno smo izvedeli, kateri ukrepi bodo odgovor na brutalni napad 21-letnika pripadnika romske skupnosti na Novomeščana Aleša Šutarja. Te je danes na izredni seji občinskega sveta v Novem mestu potrdil tudi minister za notranje zadeve v odhodu Boštjan Poklukar. Kot kaže, so ukrepi razdelili tudi pravno stroko.
Po sobotnem nasilnem dogodku pred lokalom Patriot v Novem mestu, ko je 21-letni Rom povzročil smrt Novomeščana, sta tako predsednik vlade Robert Golob, kot tudi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk, napovedala rigorozne ukrepe po zgledu italijanskega boja proti mafiji oziroma proti organiziranemu kriminalu.
V Italiji so pred leti v kriznih žariščih okrepili policijske enote in angažirali tudi vojsko, sprejeli pa so tudi posebne ukrepe za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.
Pred odhodom v Novo mesto, kjer se bo na izredni seji sešel občinski svet, na katerem bodo predstavniki vlade predstavili ukrepe, so neuradno zaokrožili predlogi, ki naj bi jih policija za uspešnejše obvladovanje »romske problematike in kriminala,« naslovila na ministrstvo za notranje zadeve.
Med njimi so:
Vstop v tuje stanovanje ali druge prostore bi bil mogoč brez naloga sodišča, kadar je huje ogrožen javni red ali huje ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ljudi ali policistov. Pri tem bi smeli policisti pregledati osebo, njene stvari, stanovanje in druge prostore, prevozna sredstva ter pri tem zaseči orožje in druge nevarne predmete. Če bi se oseba zatekla v drugo stanovanje ali drug prostor v bližnji okolici oziroma tja odložila orožje in druge nevarne predmete, bi smeli policisti vstopiti in pregledati tudi drugo tuje stanovanje in drug tuj prostor.
Uporaba tehničnih sredstev (sredstva za avdio in video snemanje) bi bila mogoča z namenom zagotavljanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj in prekrškov (v primeru gostitev kaznivih ravnanj npr. ob večjem zbiranju ljudi, bi policisti lahko uporabili tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje iz vozil, plovil, zrakoplovov, tudi dronov, zgradb ali drugih objektov).
Varnostna akcija v primeru hujših kršitev javnega reda ali bistveno poslabšane varnosti za življenje, zdravje, osebno varnosti in osebno varnost ljudi (npr. množični izgredi, večje naravne nesreče, teroristične nevarnosti). Varnostno akcijo bi smel odrediti generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali osebi, ki ju navedeni lahko pooblastijo, za varnostno tvegano območje; varnostna akcija bi lahko obsegala poostrene nadzore, zapore cest, preglede objektov, oseb, vozil in predmetov ter zbiranje podatkov o osebah na določenem območju varnostna akcija traja, dokler nevarnosti ne bi bile odpravljene.
V zakonu o javnem redu in miru (ZJRM-1) naj se določi dvig glob za prekrške nedostojnega vedenja do uradnih oseb (policisti, občinski redarji, inšpektorji inšpekcijskih služb): dvig glob za kvalificirani obliki prekrška po drugem in tretjem odstavku 20. člena ZJRM-2 (neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb in nedostojnega vedenja do uradnih oseb), kar pomeni, da bi bil kršitelj huje kaznovan tudi v primerih, ko s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča izvedbo uradnega dejanja uradne osebe tako, da sede, leže, obrne vstran, beži ali drugače podobno ravna. Prav tako bi bile globe višje za primere dejanj, storjenih v skupini najmanj dveh oseb.
V kazenskem zakoniku (KZ-1) naj se določi nove kvalificirane oblike kaznivih dejanj zoper uradne osebe: kaznivemu dejanju preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi (299. člen KZ-1) naj se doda hujša kvalificirana oblika, če je kaznivo dejanje storjeno v skupini najmanj dveh oseb – pri kaznivem dejanju napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti (300. člen KZ-1) se doda hujša kvalificirana oblika, če je kaznivo dejanje storjeno v skupini najmanj dveh oseb pri kaznivem dejanju Hujskanje k upiranju (302, člen KZ-1), če je zaradi dejanja prišlo do nasilnega upiranja zakonitim odločbam ali ukrepom državnih organov ali proti uradni osebi, ki opravijo uradno dejanje, in je storilec nasilnega upiranja huje razžalil uradno osebo, grdo ravnal z njo ali ji prizadel lahko telesno poškodbo ali pa ji grozil z uporabo orožja ali nevarnega predmeta ali sredstva, bi se storilec dejanja kaznoval strožje (treh mesecev do petih let).
Deljena mnenja v koaliciji, ali gre za prave rešitve
Obrnili smo se tako na policijo, kot na ministrstvu za notranje zadeve, da bi pridobili informacijo, ali so to predlogi, ki jih bodo predstavniki vlade danes popoldne predstavili v Novem mestu, a predstavniki za odnose z mediji o njih ne vedo nič.
Zgoraj omenjene ukrepe smo posredovali tudi nekaj sogovornikom iz koalicije. Mnenja so zelo različna: od tega, da gre za rušenje ustavnega reda z izgovorom varnosti, do razumevanja potreb policije po tovrstnih ukrepih, ki se pri svojem delu sooča z velikimi težavami, pa vse do podpore večini predlaganih sprememb. Vprašanje je, kako bi ti predlogi prestali pravno ali morebitno ustavno presojo, dodajajo sogovorniki iz koalicije, zagotovo pa bo treba najti ustrezne rešitve, ki bodo »pile vodo« v vseh pogledih.
Pred odhodom v Novo mesto so se v prostorih Gibanja Svoboda sešli določeni ministri.
Pravna stroka:»Ne morem verjeti, da so takšne ideje v pravni državi sploh mogoče.«
Ustavni pravnik Saša Zagorc pred sprejemom rigoroznih ukrepov opozarja, da se je pri snovanju občutljivih zakonskih sprememb, ki vplivajo na obseg uživanja človekovih pravic, smiselno poslužiti usmeritve, da zahtevni oziroma skrajni primeri ustvarjajo slabo pravo (Hard cases make bad law).
»To ne pomeni, da so predlagatelj, zakonodajalec ali javnost pasivni, le zdravo mero skepse in razuma naj uporabijo pri snovanju,« je za Info360 povedal Zagorc.
Pred spreminjanjem zakonodaje je zato po njegovem smiselna ocena, ali bi lahko bili operativni cilji kazenskega pregona in policijskih aktivnosti doseženi že samo z bolj vestnim, doslednim in motiviranim uresničevanjem obstoječih predpisov.
»Izpostavljanje problema neustreznih zakonodajnih pooblastil je lahko kdaj tudi krinka za slabo izvrševanje obstoječih,« je prepričan ustavni pravnik.
Glede zgoraj navedenih ukrepov, in sicer pri vprašanju vstopa v stanovanje, opozarja na novi dopustni razlog »huje ogrožen javni red,« ki vsaj delno zamegli ustavno zahtevo, saj mora biti že tako izjemen vstop v stanovanje brez odločbe sodišča »neizogibno potreben« in to le za namene »neposredno prijetja storilca kaznivega dejanja ali zavarovanja ljudi in premoženja« (36. člen URS). Varovanje pred ogrožanjem javnega reda namreč obsega tudi situacije, ki presegajo prijetje storilcev in varovanje ljudi in premoženja. Podoben premislek oziroma kriteriji naj veljajo tudi pri ukrepu vstopa v drugo stanovanje.
Pri uporabi posebnih tehničnih sredstev in pri varnostnih akcijah, ki nakazujeta na splošno in preventivno delovanje policije, je ob splošnih opozorilih pri snovanju sprememb zakonodaje, nujno dati pozornost tudi varovalkam, da ne bi bili ti ukrepi vnaprej in načrtno uporabljeni zoper konkretne posameznike, še dodaja Zagorc.
Nekdanji minister za pravosodje in predsednik odvetniške zbornice Miha Kozinc, pa je glede navedenih ukrepov zelo kratek in jasen:
»Ne morem verjeti, da so takšne ideje v pravni državi sploh mogoče.«
Strokovnjak za kazensko pravo Miha Šepec pa je manj kritičen in ob pregledu idej, načeloma ocenjuje, da gre za zanimive predloge, vprašanje pa je, ali bodo bistveno pripomogli k reševanju romske problematike.
Pri predlogu spremembe kazenskega zakonika (strožje sankcioniranje za zaščito policistov in redarjev) nima zadržkov, saj država mora zaščititi svoje organe
Tudi glede višjih glob za kršitelje, ki ne upoštevajo ukazov policistov, nima pripomb. Vprašanje pa je, ali jih bodo Romi, ki imajo s tem težave, res plačevali.
Vstop v stanovanje, če je kdo v nevarnosti, brez odredbe sodišča, policija že ima. Če bi radi razširili varnostni pregled na iskanje orožja, tudi v sosednje stanovanje, se mu zdi ideja sprejemljiva, vendar le v primeru, če obstaja resen in utemeljen sum, da je oseba pred prihodom policistov imela orožje in je to policija neposredno zaznala. Samo sum glede obstoja orožja, pa ne sme biti dovolj, pravi Šepec.
Uporaba tehničnih sredstev za snemanje, se mu zdi sprejemljiva v primeru izgredov, da bi pa drone in zrakoplove uporabljali za nadzor državljanov in ne le za zagotavljanje miru na javnih dogodkih, pa se mu ne zdi sprejemljivo.
Tudi varnostna akcija za varovanje javnih površin je dober varnostni ukrep za množično nevarnost.
Dokler pa ne bodo oblikovani konkretni zakonski predlogi, iz katerih bo jasno, kakšne dokazne standarde bodo zapisali vanje, je podrobnejša ocena nemogoča, še dodaja Šepec.
Izredno občinsko sejo v Novem mestu, na kateri bodo predstavniki vlade sporočili, kaj so se odločili, bo mogoče spremljati tudi neposredno ob 17.uri na youtube kanalu mestne občine Novo mesto.
