Predlog za razrešitev temelji na nestrinjanju z odločitvijo večine poslancev pri glasovanju o dnevnem redu, za katero predsednik državnega zbora nima ustavne ali poslovniške pristojnosti in zato zanjo ne more nositi pravne odgovornosti, je zapisal Zoran Stevanović. Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo
Zoran Stevanović se je odzval na zahtevo za razrešitev: »Temelji na napačni predpostavki«
V sporočilu za javnost se je predsednik državnega zbora odzval na predlog opozicije za njegovo razrešitev. Kaj je zapisal? Objavljamo njegov odgovor opoziciji.
Predlog za razrešitev predsednika državnega zbora temelji na napačni izhodiščni predpostavki, da predsednik ni izvršil svojih ustavnih in poslovniških dolžnosti. Dejstva kažejo drugače.
Predsednik državnega zbora ni preprečil sklica izrednih sej niti ni zavrnil uvrstitve predlaganih točk na dnevni red. Nasprotno, obe izredni seji je sklical v zakonitem roku, na dnevni red uvrstil vse točke, kot so jih zahtevali predlagatelji ter omogočil, da je o njih odločal državni zbor.
Predsednik državnega zbora je s tem v celoti sledil zahtevi predlagateljev, enako je ravnal tudi ob drugi zahtevi za sklic izredne seje.
Predsednik državnega zbora je obe zahtevi obravnaval brez odlašanja ter obe izredni seji sklical v predpisanem roku in ni posegal v vsebino zahtev niti ni omejeval pravic njihovih predlagateljev.
Sklic seje in odločanje o dnevnem redu sta dva različna postopka. Predlog za razrešitev zmotno enači dve različni fazi parlamentarnega postopka. Prva je sklic izredne seje, ki ga predsednik državnega zbora opravi skladno z ustavo in poslovnikom. Druga je odločanje o dnevnem redu, o katerem odloča državni zbor kot kolektivni organ. Predsednik državnega zbora nima pristojnosti, da bi mimo odločitve poslank in poslancev določil drugačen dnevni red ali vplival na rezultat glasovanja. Njegova naloga je zagotoviti zakonit potek postopka in omogočiti odločanje državnega zbora. To je v obeh primerih tudi storil. O dnevnem redu je odločal državni zbor.
Predsednik državnega zbora nima ustavne ali poslovniške pristojnosti določati izida glasovanja ali prevzemati odgovornosti za odločitev večine poslancev. Odgovornost za rezultat glasovanja zato ni mogoče pripisati predsedniku državnega zbora. To potrjujejo tudi dejstva iz samega predloga za razrešitev.
Zato ne drži očitek, da predsednik državnega zbora ni izvršil svojih ustavnih ali poslovniških dolžnosti oziroma da je preprečil obravnavo predlaganih točk. Vsi sklici sej, dnevni redi, magnetogrami in rezultati glasovanj so javno dostopni na spletnih straneh državnega zbora.
Predlog za razrešitev temelji na nestrinjanju z odločitvijo državnega zbora in ne izkazuje ravnanja predsednika državnega zbora, ki bi bilo v nasprotju z ustavo ali poslovnikom. Temelji na nestrinjanju z odločitvijo večine poslancev pri glasovanju o dnevnem redu, za katero predsednik državnega zbora nima ustavne ali poslovniške pristojnosti in zato zanjo ne more nositi pravne odgovornosti.
Sprejem takšne razlage bi pomenil, da bi predsednik državnega zbora odgovarjal za vsako odločitev poslank in poslancev pri glasovanju, čeprav mu ustava takšne pristojnosti ne daje.
Kako komentirajo predlog za Stevanovićevo razrešitev politični komentatorji smo že pisali ter tudi o tem, da predlog nima nobene možnosti za uspeh in gre dejansko predvsem za preizkušanje trdnosti koalicije.
