Marko Funkl, župan občina Hrastnik in koordinator županske stranke razkriva odločitev, da na marčne volitve ne gredo, saj na njih ne želijo igrati stranke vloge.
Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.
Županska stranka, ki so jo predstavniki lokalnih skupnosti ustanovili jeseni, ne bo sodelovala na marčnih državnozborskih volitvah.
»Tako smo se odločili, ker smo ugotovili, da moramo imeti pred tem delujočo močno strukturo po vsej državi. Vidimo se torej čez štiri leta,« napoveduje Marko Funkl, župan Hrastnika, ki je bil koordinator pobude za ustanovitev županske stranke.
»Glede na stanje oziroma kaj se nam obeta po javnomnenjskih anketah, nam je malce žal, a ocenili smo, da je naša obstoječa struktura na lokalni ravni premalo za resen nastop na volitvah za državni zbor,« dodaja.
V prihodnje bodo tako delali na krepitvi lokalne mreže.
Ko so načrtovali ustanovitev stranke, so napovedovali, da bodo levosredinska stranka. Nastala je sicer v okviru Združenja neodvisnih županov in večina članov njegovega upravnega odbora je tudi med ustanovitelji stranke. Član združenja je vsak četrti župan, občine, ki jih vodijo, pa pokrivajo skoraj tretjino Slovenije.
V iniciativi za ustanovitev županske stranke - Zveza list lokalnih skupnosti, Skupnost - so bili med drugim koprski župan Aleš Bržan. Iz njegovega kroga je v politiko na državno raven vstopila Tamara Kozlovič, poslanka Gibanja Svoboda, ta stranka pa je Bržana podprla na lokalnih volitvah. Zraven je bil tudi celjski župan Matija Kovač, ki je bil kot član Združene levice leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju in ponovno tudi leta 2018.
