Predsednik Panjan zaščitil še sodnico Mojco Kocjančič iz zadeve Janković

Nedavno smo pisali, kako je predsednik višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan izvedel nadzor nad delom okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga je 11 let vodil Marjan Pogačnik.

Slednjega je sodni svet novembra lani razrešil z mesta predsednika sodišča zaradi hudih kršitev pri dodeljevanju zadev sodnikov, saj je kršil načelo zakonitega sodnika - naključno dodeljevanje zadev.

Niti ene obsodbe

Sodni svet je po medijskih razkritjih v oddaji Tarča glede vodenja kazenskih zadev ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovega sina Damijana Jankovića od Panjana zahteval nadzor nad dodeljevanjem teh zadev (Pogačnika so razrešili zaradi kršitev v drugih primerih).

V niti eni kazenski zadevi, ki so jo vodili na okrožnem sodišču v Ljubljani, nihče iz družine Janković nikoli ni bil obsojen.

Zgolj videz nadzora

Med drugim so v Tarči poleg suma kršitev pri dodeljevanju Jankovićevih zadev omenjeni sodnici (večino jih je dobila v roke prav Mojca Kocjančič) opozorili, da v kazenski zadevi Stožice (manipulacija z nakupom hladilne strojnice) Kocjančič več kot šest let od pravnomočnosti obtožnice ni razpisala glavne obravnave.

Sledil je medijski pritisk in sodnica je naroke le razpisala. Medtem Panjan pri nadzoru nad dodeljevanjem zadev ni ugotovil niti ene nepravilnosti. Da je šlo zgolj za videz nadzora, pri čemer so »pokrili« celo evidentno kršitev pravnega reda, smo predstavili v članku https://info360.si/pravosodje/kako-je-anton-panjan-pokril-marjana-pogacnika-glede-kazenske-zadeve-jankovica/

Ukrepalo ministrstvo

Na ministrstvu za pravosodje pod vodstvom ministrice Andreje Kokalj pa so se osredotočili ravno na omenjeni primer Stožice – hladilna strojnica, kjer je sum namerne blokade postopka. Poleg prvoobtoženega Zorana Jankovića je med soobtoženci tudi Damijan Janković.

Ministrica je 13. januarja Panjanu odredila pregled poslovanja v tej zadevi in pripravo poročila. V sklopu tega, naj se predsednik višjega sodišča Panjan opredeli do (ne)ustreznosti opravil sodne uprave glede pravočasnosti obravnave in z ukrepi s tem v zvezi.

Na ministrstvo smo vprašali, ali jim je Panjan že poslal poročilo in kaj je ugotovil? Kako ocenjujejo časovnico sojenja in kako bodo ukrepali ob neustreznosti? Pravijo, da je predsednik višjega sodišča določil rok šesti februar, do katerega mora biti pregled zaključen in izdelano poročilo. 

»Zakon o sodiščih sicer izrecno ne določa, da se poročilo vroči tudi sodniku, ki zadevo obravnava (tu gre za sodnico Kocjančič), da se izjasni o ugotovitvah. Po tem lahko predsednik (višjega) sodišča oceni morebitne nepravilnosti in sprejme morebitne ukrepe.«

Ministrstvo bo s poročilom višjega sodišča seznanjeno po vsem opisanem, so dodali.

Višje sodišče: Zadeva ni bila nujna

Na višje sodišče smo tako tretjega marca vprašali, ali je poročilo že izdelano in kdaj ga bodo poslali na ministrstvo. Se je Kocjančič že izjasnila? Poročilo so izdelali 29. januarja in ga isti dan poslali sodnici za izjavo. Tretjega marca jih je obvestila, da nima pripomb. Pozor, to je bilo šele na dan, ko smo poslali vprašanja. Pravijo, da gre za specializirano kazensko zadevo, ki ne sodi med nujne.

»Zato so imele pri njenem reševanju prednost druge kazenske zadeve, ki imajo takšen status že po samem zakonu. Na potek reševanja zadeve je vplivala tudi epidemija COVID-19, zaradi katere je reševanje zadeve prav tako zastalo.«

Za »časovne razkorake« nobenih sankcij

A vendarle so, kot kaže, na sodišču ugotovili, da za takšno zamudo ni utemeljenega razloga:

»Kljub temu je pregled pokazal, da je bil v določenih primerih zaznan večji časovni razkorak med posameznimi fazami postopka oziroma med opravljenimi procesnimi opravili,« so zapisali na sodišču.

Zanimalo nas je torej, ali bodo zoper sodnico kakšni ukrepi, sankcije? Ter kako bodo preprečili, da takšnih »časovnih razkorakov« v prihodnje ne bo ne pri njej ne pri drugih sodnikih. 

Glede morebitnih ukrepov zoper sodnico Kocjančič sploh niso odgovorili. V zvezi s preprečitvijo zakasnitev pa so se razpisali, da redno nadzirajo to okrožno sodišče na kazenskem in drugih področjih. Lani so izvedli dva obsežnejša službena nadzora. 

»Prvi je potekal na oddelku za družinsko sodstvo, v katerega je bilo vključenih 11 sodnikov civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Drugi nadzor je bil izveden na kazenskem oddelku tega okrožnega sodišča, vanj pa je bilo vključenih devet kazenskih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani.«

Občasno subjektivni dejavnik

Po njihovih besedah so zastoji predvsem posledica objektivnih razlogov, občasno gre za vplive subjektivnega dejavnika. Ni pa jih moč pripisati le enemu dejavniku, niti v konkretnem primeru ne, so razložili.

»Na potek postopkov vplivajo zlasti kadrovske okoliščine in specifičnost Okrožnega sodišča v Ljubljani kot največjega sodišča v Sloveniji, nadalje pa tudi veliko število nujnih in prednostnih zadev, ki imajo po zakonu prednost pri obravnavi.«

Sicer pa, da je specifičnost tega okrožnega sodišča na kadrovskem področju eden od dejavnikov, ki izrazito vpliva na dinamiko reševanja zadev, saj zaradi mnogih kadrovskih sprememb v sodniški zasedbi prihaja do pogostih predodelitev sodnih spisov, so zapisali.