side-text
Ustavno sodišče je organ namenjen skupnemu dobremu. Foto: Freepik

Spremembe so pripravili v mandatu prejšnje vlade. Z njimi so želeli zagotoviti učinkovito, pregledno in neodvisno sodstvo, ki varuje pravice državljanov in profesionalno avtonomijo sodnikov, je dejala takratna pravosodna ministrica Andreja Katič. Foto: Freepik

Pravosodje

Imenovanje vrhovnih sodnikov v roke sodnega sveta. Kakšne bodo posledice?

Z januarjem bo o napredovanju že izvoljenih sodnikov v vrhovne sodnike namesto državnega zbora odločal sodni svet. Zagovorniki spremembe govorijo o nujnem umiku politike iz sodstva, kritiki pa se sprašujejo, ali je sodni svet res dovolj neodvisen in strokoven, da sam opravi tako pomembno nalogo.

»Komu bomo zaupali, če ne sodnemu svetu?« se sprašuje nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Prav tako nekdanji sodnik ddr. Klemen Jaklič pa je prepričan, da sodna reforma ne bo dosegla želenega cilja. Sodni svet bo kmalu dobil odločilno pristojnost pri napredovanju že imenovanih sodnikov v vrhovne sodnike. Prav primer zavrnjenega kandidata za vrhovnega sodnika v državnem zboru pa je pokazal, kako občutljiva so lahko takšna imenovanja.

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Z novim letom bo zaživela pravosodna reforma. Del nje je zakon o sodiščih, ki predvideva novost: sodni svet bo lahko sam imenoval že izvoljene sodnike na mesto vrhovnega sodnika, medtem ko bo državni zbor še vedno odločal o prvi izvolitvi na to funkcijo. 

Poslanci so oktobra v zadnjih izdihljajih, ko imajo to možnost, zavrnili imenovanje kandidata za vrhovnega sodnika Borisa Gabrijela Hrovata, ki je v preteklosti dokazano nezakonito želel zapreti novinarja. Njegov primer je precej odmeval v javnosti in poskrbel tako za kritike o političnem vmešavanju v neodvisno sodstvo kot tudi spodbudil vprašanja, ali je sodni svet res primeren za opravljanje tako pomembne naloge. 

Ministrstvo v Golobovi reformi ne vidi težav

Pravosodno ministrstvo uveljavitve teh sprememb ne bo skušalo preprečiti, so napovedali za Info360. Trenutno se ukvarjajo z zadnjimi aktivnostmi za uveljavitev omenjene zakonodaje, ki se bo začela uporabljati januarja, napovedujejo v tamkajšnji službi za odnose z javnostmi.

Pri tem spominjajo na ustavno določbo o tem, da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta, ki je pristojen za izbiro kandidatov in oblikovanje predlogov za njihovo izvolitev ter zagotavlja strokovno presojo.

Sodni svet za umik politike

Na sodnem svetu so si dolgo prizadevali, da bi se imenovanje vrhovnih sodnikov z državnega zbora preneslo nanje.

»Pri tem gre namreč za napredovanje sodnikov, ki so v sodniško funkcijo že izvoljeni, zato so postopki v državnem zboru predstavljali forum za ocenjevanje sodnikovega dela in izpostavljanje posameznih zadev, ki so vodile v politično odločanje. Strokovni razlogi, ki jih je pri svojem odločanju upošteval sodni svet, so bili potisnjeni v ozadje,« pojasnjuje dr. Urška Kežmah, njegova predsednica. 

Pri tem spominjajo na svoje stališče, da med sodniki potrebujejo najboljše kadre, zato je nujno, da se strankarska politika umakne iz postopkov njihovega imenovanja; posebej pri vrhovnih sodnikih.

Zavore in ravnovesja lovijo ravnotežje

Tudi na vrhovnem sodišču so si po vzoru praktično vseh evropskih držav prizadevali za umik teh imenovanj iz državnega zbora. Sodni svet je strokovni organ, ki varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za dobro delo sodišč in izbiro najprimernejših kandidatov za sodniško funkcijo, njegova vloga pa je zakonsko ustrezno urejena, pravi Sven Berdon iz službe za odnose z javnostmi.

»V sistemu zavor in ravnovesij predstavlja pomemben ustavnopravni organ, ki zagotavlja institucionalno ravnotežje med vejami oblasti in preprečuje njihovo prevlado, kar se odraža tudi v njegovi sestavi. V njej je šest sodnikov in pet drugih uglednih pravnikov.«

Za imenovanje sodnika mora glasovati najmanj osem članov, kar zagotavlja široko soglasje in preprečuje prevlado posameznih interesov, še dodaja. 

Ribičič: Gre za korak v pravo smer  

»Sodni svet naj ima odločilno vlogo pri imenovanju sodnikov, saj se izjemno resno loteva obravnavanja njihovih kandidatur,« opisuje Ciril Ribičič, nekdanji ustavni sodnik. 

Ob tem se spominja na načrte, ki so se porodili že ob snovanju ustave, pravna stroka pa jih je nazadnje obudila leta 2023. Tedaj so želeli omogočiti sodnemu svetu, da bi predlagal sodnike, ki bi jih potem – zgolj formalno – imenoval predsednik republike. To je po njegovih besedah prava rešitev, vendar zanjo nikoli ni bilo dvotretjinske večine. 

»Vse, kar se temu približa, je s strokovnega vidika pozitivno, tisto, kar se oddaljuje, pa negativno,« je prepričan. Pri tem opozarja, da so kritiki takšne ustavne spremembe trdili, da se državni zbor v odločitve o imenovanjih tako ali tako ne spušča, ampak jih zgolj formalno potrjuje.

Ta argument se je sesul prav na Hrovatovem primeru, trdi Ribičič, ki meni, da koalicija ne bi smela politično ocenjevati sodnikov.

Medtem pa nekdanji ustavnik sodnik Klemen Jaklič meni, da so spremembe, ki bodo začele veljati čez dva meseca, nevarne za državo. Namesto njih se zavzema za potrjevanje sodnikov v državnem zboru z dvotretjinsko večino, kar bi prineslo večjo pluralnost, saj bi jih morala podpreti oba politična pola.

Spodletel predlog 

Oktobra je sodni svet za mesto kazenskega sodnika na vrhovnem sodišču predlagal ime, ki ga poslanci niso potrdili. Neuradno jih je zmotilo to, da je leta 2022 v senatu treh sodnikov v primeru novinarja Bojana Požarja odredil pripor.

Vrhovni sodniki so nato odločili, da je bila takšna odločitev nezakonita in jo odpravili.  

Razpis za mesto vrhovnega sodnika bodo zdaj ponovili. Dr. Urška Kežmah je pred dvema tednoma v oddaji Marcel na RTV Slovenija namignila, da bi lahko po novem letu in po novem načinu imenovanja sodnikov spet predlagali istega kandidata. Po naših informacijah pa bi se lahko za ta položaj potegoval nekdanji ustavni sodnik in profesor dr. Rajko Knez.