Anton Panjan (desno) v nadzoru nad delom Marjana Pogačnika (na sredi) ni ugotovil nepravilnosti, tudi ne v zadevi Damijan Janković (levo). Predodelitev že odločene zadeve drugemu senatu, ki je nato sprejel odločitev v korist Jankovića, zanj ni sporna. Foto: BOBO
Kako je Anton Panjan zaščitil Marjana Pogačnika v zadevi Janković?
Predodelitev zadeve senatu, ki je odločil diametralno drugače kot prvi senat v primeru Damijana Jankovića, za višje sodišče ni sporno dejanje, češ da je šlo pač za dovoljeno ponovno odločanje. A nekdanji vrhovni sodnik Jan Zobec opozarja, da to lahko opravi le senat, ki je sprejel prvo odločitev. Je na ta način Panjan ob nadzoru Pogačnikovega dela pokril njegovo sporno ravnanje? Razkrivamo, zakaj višje sodišče pri nadzoru nepravilnosti ni ugotovilo in kaj so pri tem zamolčali.
V oddaji Tarča na Televiziji Slovenija so 11. decembra in 18. decembra razkrili vrsto sumov nepravilnosti pri dodeljevanju kazenskih zadev sodnikom na ljubljanskem okrožnem sodišču v primerih ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovega sina Damijana Jankovića. V večini zadev, ki se nanašajo na ravnanje ljubljanskega župana MOL, nenavadno vedno odloča ista sodnica Mojca Kocjančič. Vedno v njegov prid.
Gre za sum, da se te zadeve v času, ko je okrožno sodišče vodil Marjan Pogačnik, niso dodeljevale po načelu zakonitega sodnika, torej se niso dodeljevale naključno.
V Tarči izpostavljeni primer
Sum je poglobilo dejstvo, da je sodni svet pred tremi meseci razrešil s položaja predsednika okrožnega sodišča Pogačnika ravno zaradi kršitev pri dodeljevanju zadev (sicer v drugih primerih).
V Tarči je bil posebej izpostavljen tudi kazenski primer Damijana Jankovića, starejšega županovega sina, kjer je bila sodniška odločitev zoper njega že sprejeta, pa je Pogačnik nezakonito odredil dodelitev sodnega spisa drugemu senatu, ki je odločil Damijanu Jankoviću v prid.
Po medijskih objavah je sodni svet reagiral in od višjega sodišča zahteval nadzor nad dodeljevanjem zadev, ki so bile v Tarči izpostavljene in so se dotikale družine Janković.
Časovnica spletnih objav
Višje sodišče je po opravljenem nadzoru, ki je trajal približno mesec dni, v ponedeljek v sporočilu za javnost med drugim glede primerov izpostavljenih v Tarči zapisalo:
»Iz ugotovitev opravljenega nadzora… izhaja, da v izpostavljenih primerih nepravilnosti pri dodeljevanju kazenskih zadev niso bile ugotovljene.«
Včeraj so na spletni strani objavili še tabelo obravnavanih primerov, med katerimi najdemo tudi omenjeno zadevo Damijana Jankovića.
Poučenega bralca pa v oči zbode dejstvo, da v tabelo »nenavadno« ni vključena odločitev prvega senata zoper pritožbo Damijana Jankovića in sporna predodelitev te zadeve drugemu senatu.
Odprta vrata za sojenje
Spomnimo. Zoper Damijana Jankovića in njegovo družbo Electa Holding je decembra 2018 tožilstvo zahtevalo preiskavo zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja ali uničenja poslovnih listin, s čimer naj bi očetu, Zoranu Jankoviću, nezakonito pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 1,2 milijona evrov. Preiskovalna sodnica Tanja Tošič Benigar je preiskavo uvedla, zoper to se je Damijan Janković pritožil.
Zunajobravnavni senat, kjer je bila poročevalka sodnica Ana Testen, je 9. oktobra 2020 sprejel sklep o zavrnitvi Jankovićeve pritožbe, torej je odprl vrata za nadaljnji postopek zoper njega.
O tej odločitvi je bil spisan posvetovalni zapisnik in vpisan v knjigo sklepov, kar so podpisali vsi člani senata. V spisu je bil tudi že osnutek tega sklepa, kjer je manjkal zgolj še podpis predsednika senata.
Poseg Marjana Pogačnika
Tu pa je nastopil Marjan Pogačnik. Sodnico Testen je protipravno prerazporedil na okrajno sodišče v Kamnik in del njenih spisov predodelil drugim sodnikom. Med drugim ravno spis z že sprejeto odločitvijo glede Damijana Jankovića.
Drugi senat je nato sprejel diametralno drugačno odločitev, in sicer v prid obdolžencu, tako je bil Damijan Janković »rešen«. Preiskovalna sodnica je morala slediti odločitvi senata in je zahtevo za preiskavo zavrnila. Tožilstvo se je sicer zoper to pritožilo, a so na višjem sodišču (tudi tedaj ga je vodil Anton Panjan) pritožbo zavrnili. Zdaj na višjem sodišču pri odgovoru za info360 uporabljajo isti argument, zakaj predodelitev in odločanje drugega senata nista bila protipravna.
»Pri tem se je (senat višjega sodišča, op. p.) skliceval na ustaljeno sodno prakso, po kateri lahko senat že sprejeto odločitev s ponovnim glasovanjem (revotacijo), ki se zgodi le s soglasjem vseh članov senata, spremeni, vendar samo do trenutka odprave pisno izdelane in podpisane sodne odločbe.«
Obrnili smo se na nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca, ki pa trditev višjega sodišča odločno zavrne. V izjavi sodišča vidi zgolj potrebo po obrambi nekdanjega predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika s strani predsednika višjega sodišča Antona Panjana.
Po pravni teoriji in praksi ponovnega glasovanja nikakor ne more izvesti drugi senat, pač pa zgolj senat, ki je že sprejel odločitev. Razlaga višjega sodišča s sklicevanjem, da je šlo za »ustaljeno sodno prakso«, je samovoljna in napačna za zaščito Pogačnika in njegovih kršitev pri predodelitvi zadeve drugemu senatu.
In doda, da ima ravnanje Pogačnika znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
