Milošu Miloviću uspelo, Urbanu Stojanu Rošu ne

Oktobra 2025 smo pisali, kaj druži moža kuharske velemojstrice Ane Roš in nekdanjega svetovalca predsednika vlade Roberta Goloba. Oba sta imela namreč željo, da bi zaporno kazen prestajala na alternativni način, zato pa sta morala vse do vrhovnega sodišča, kamor sta vložila zahtevi za varstvo zakonitosti. 

Milović je bil pri tem uspešen, Urban Stojan Roš pa ne.

Milovića je v postopku odločanja o tem, ali je upravičen do alternativnega prestajanja zaporne kazni rešila procesna napaka. V njegovem primeru je namreč odločal nenaravni sodnik, zato je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v novo odločanje na okrožno sodišče. Tam pa so v drugo (avgusta 2025) Miloviću ugodili glede alternativnega prestajanja zaporne kazni. Milović je sicer do odločitve Vrhovnega sodišča že sedem mesecev preživel v zaporu. 

Zahtevo Urbana Stojana Roša glede varstva zakonitosti pa je Vrhovno sodišče s soglasno odločitvijo senata, 20. novembra 2025 zavrglo. 

Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je bilo v trditvi, da v sodni praksi ni jasnih smernic v zvezi z okoliščinami, ki jih mora sodišče pretehtati pri odločanju o predlogu za alternativno izvršitev zaporne kazni. Po stališču zagovornikov Stojana Roša so to okoliščine, ki so podane v času predvidenega prestajanja zaporne kazni, ne okoliščine, ki so obstajale v času storitve kaznivega dejanja. A na Vrhovnem sodiču so pojasnili, da mora sodišče pri odločanju o alternativnem načinu izvršitve kazni poleg okoliščin, ki jih primeroma navaja določba devetega odstavka 86. člena KZ-1, upoštevati in presoditi tudi okoliščine, povezane z osebnostjo storilca in dejanjem, za katerega je bil spoznan za krivega. »Sodišče mora torej pri odločitvi upoštevati tudi vse tiste okoliščine, ki so bile odločilne že pri izbiri vrste in odmeri višine kazni,« so med drugim utemeljili v svoji odločitvi. 

Urban Stojan Roš je torej v tem času najverjetneje že začel prestajati zaporno kazen.

Podatka, ali je nekdo že odšel v zapor - zaradi varstva osebnih podatkov namreč na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ni mogoče dobiti. 

Obsojena za gospodarski kriminal

Urban Stojan Roš je v odmevnem intervjuju za Delo oktobra 2024 sam razkril, kako se mu je na podjetniški poti zalomilo, da se je znašel v osebnem stečaju in v večletni sodni kalvariji. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je 15. novembra 2022 v zadevi Hypo Urbano obsodilo na 15 mesecev zaporne kazni in plačilo 434.000 evrov kazni, sodba pa je postala pravnomočna.

Miloš N. Milović je bil leta 2023 pravnomočno obsojen zaradi fiktivnega posla v vrednosti 390.000 evrov med SŽ Železniško gradbeno podjetje in podjetjem NB Inženiring. Sodišče mu je dosodilo 18 mesecev zaporne kazni, 15.000 evrov denarne kazni, oškodovani družbi SŽ-Železniško gradbeno podjetje pa je bil dolžan plačati 7000 evrov. Do spornih poslov je prišlo, ko je bil Milović odvetniški pripravnik pri znani Odvetniški družbi Čeferin. Njegov mentor je bil zdajšnji predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. Tako je Milović postal prvi odvetniški pripravnik v zgodovini Slovenije, ki je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja pri delu v odvetniški pisarni. Svojo plat zgodbe je podrobneje razkril v oddaji Ura moči na Planet TV, kjer je povedal tudi nekaj krepkih na račun Čeferinov, a ta pogovor ni bil nikoli objavljen. 

Dileme sedanjega sistema

Odvetnik Boris Grobelnik je glede obravnavanja predlogov za alternativno prestajanje zaporne kazni za Info360 povedal, da bi bilo treba sistem spremeniti. O teh predlogih bi namreč moral odločati popolnoma neodvisni organ. Po njegovem je namreč zgrešeno, da mora o predlogu za aletrnativno prestajanje kazni odločati isti sodnik, ki je izdal obsodilno sodbo in posameznika poslal za rešetke. »Torej nekdo, ki je nekomu odredil večletno zaporno kazen, naj zdaj na nek način spremeni svojo odločitev in temu istemu obsojencu omogoči delo v splošno korist ali vikend zapor,« je pojasnil dilemo obstoječe ureditve Grobelnik. 
Pri tehtanju okoliščin glede upravičenosti do alternativnega prestajanja zaporne kazni igra po odvetnikovem mnenju tudi veliko vlogo subjektivna vloga sodnika.