Okrožno sodišče je v drugem odločanju o predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni ugodilo Milošu Miloviću. Foto: Planet TV
Nekdanji Golobov svetovalec Milović rešen zapora
Čeprav okrožno sodišče v prvi odločitvi glede možnosti alternativnega prestajanja zaporne kazni ni ugodilo Milošu N. Miloviću, mu je v drugo to možnost lani priznalo. Milović bo lahko zaporno kazen prestajal z delom v splošno korist, koliko delovnih ur bo moral opraviti, še ni znano. Milovića je širša javnost spoznala v času vlade Roberta Goloba, saj je premieru svetoval o uvedbi novega načina varovanja predsednika vlade.
Okrožno sodišče v Ljubljani je avgusta 2025 odločilo, da se Milošu Njegoslavu Miloviću zaradi pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti omogoči alternativno prestajanje zaporne kazni.
A Milovićev boj za to možnost je bil dolgotrajen, vmes je sedem mesecev preživel za rešetkami.
Na vrhovnem sodišču našli procesno napako
Milović je bil pravnomočno obsojen 12. junija 2023, in sicer zaradi dejanj, ki jih je kot odvetniški pripravnik opravljal pri odvetniški družbi Čeferin, kjer mu je bil mentor Aleksander Čeferin, predsednik evropske nogometne zveze.
Miloviću je okrožno sodišče izreklo 18-mesečno zaporno kazen ter denarno kazen v višini 15 tisoč evrov, oškodovani družbi SŽ-Železniško gradbeno podjetje pa je bil dolžan plačati 7000 evrov.
Milović je v koprski zapor odšel 28. avgusta 2024 in tam ostal do 27. marca 2025. Tedaj mu je bila zaporna kazen prekinjena, saj je vrhovno sodišče - kamor je Milović podal zahtevo za varstvo zakonitosti, ugotovilo, da v njegovem primeru ni odločal naravni sodnik. Zato je moralo okrožno sodišče glede predloga alternativnega prestajanja zaporne kazni odločati znova.
Avgusta 2025 je sklenilo, da lahko Milović preostanek kazni »izvrši z delom v splošno koristi, pri čemer se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela v splošno korist, ki jih mora obsojenec opraviti v obdobju največ treh let od izvršljivosti sodbe«.
Ta sodba še ni pravnomočna. Nanjo se je namreč pritožil Milović oziroma njegov zagovornik. Razlog pritožbe je v tem, da je bilo po starem kazenskem zakoniku delo v splošno korist omejeno na 480 ur, po novem pa te omejitve ni in bi se moral torej v Milovićevem primeru upoštevati zanj ugodnejši predpis.
