Razkrivamo, kdo bo na vrhovnem sodišču odločal o Marjanu Pogačniku

Pred kratkim smo se v članku spraševali, ali bodo na vrhovnem sodišču res odločali nepristransko pri presoji zakonitosti ravnanja sodnega sveta (vodi ga odvetnica Urška Kežmah), ki je na začetku novembra Marjana Pogačnika, dolgoletnega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, razrešil s položaja. 

Kršil načelo naravnega sodnika

Do razrešitve je prišlo po tem, ko sta tako Evropsko sodišče za človekove pravice kot slovensko vrhovno sodišče ugotovili, da je Pogačnik kot predsednik sodišča grobo kršil načelo naravnega (naključnega) sodnika pri dodeljevanju zadev sodnikom.

Zoper sklep o razrešitvi je konec decembra vložil tožbo v upravnem sporu na vrhovno sodišče, a ker Pogačnik velja za enega ključnih vplivnežev v sodstvu, goji pa tudi tesne stike z več vrhovnimi sodniki, se ob tem zastavlja vprašanje, ali bodo na vrhovnem sodišču sploh uspeli nepristransko odločati o njegovi razrešitvi. 

Nastopila v prid Pogačnika

S sestavo senata je težava. Kot so nam na vrhovnem sodišču pojasnili pretekli mesec, so nekateri vrhovni sodniki predlagali svojo izločitev iz subjektivnih, nekateri pa iz objektivnih razlogov (na primer, če je sodnik odločal v zadevi, zaradi katere je bil Pogačnik razrešen). Senati so sicer določeni vnaprej glede na letni razpored sodnikov. Vrhovna sodnica Brigita Domjan Pavlin je celo žena Pogačnikovega zastopnika, odvetnika Damijana Pavlina in je seveda že zato v senatu ni.

Je pa vanj nenavadno uvrščena vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel, vodja civilnega oddelka, pri kateri gre po naših informacijah za vprašanje nepristranskega sojenja.

Več virov nam je namreč zatrdilo, da se je sodnica Končina Peternel na civilnopravni sodniški šoli v Portorožu aprila lani izpostavila in posebej zavzela za razrešenega Pogačnika.

Eden od predavateljev, dr. Jernej Letnar Černič, je na tem sodniškem srečanju predstavil aktualne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in Sodišča EU, pri čemer je obravnaval tudi sodbo glede Pogačnika.

Več tam prisotnih sodnikov je za Info360.si izpovedalo (v dvorani naj bi bilo okoli sto ljudi), da se je Končina Peternel takoj po tem, ko je predavatelj predstavil zadevo z ESČP, odzvala v smeri, češ da ta sodba ni utemeljena in da Pogačnik načela naravnega oziroma zakonitega sodnika pri dodeljevanju zadev ni kršil.

Nekateri naši sogovorniki so dogodek označili celo za incident, saj naj bi se vrhovna sodnica ob tem tako razburila, da naj bi jo moral vodja sodniške šole miriti. 

Ni predlagala svoje izločitve

Čeprav bi sklepali, da v nobenem primeru sodnik, ki se na tak način in javno opredeli v določeni zadevi, v tej isti zadevi nato ne more soditi, pa je Končina Peternel kljub temu ena od sodnic v senatu. 

Gre namreč za izrazito pristranskost in jasno pričakovanje strokovne in laične javnosti je, da bi sodnica, ko je bila razporejena v senat, predsedniku vrhovnega sodišča Damjanu Orožu, predlagala svojo izločitev.

Neuradno smo izvedeli, da je sicer sodni svet kot stranka v postopku že predlagal njeno izločitev, a iz drugih razlogov, vendar je tedaj Orož ni izločil. Poznavalci pravijo, da na sodnem svetu takrat niso vedeli za dogodek na sodniški šoli. 

Na vrhovnem sodišču zanikajo pristranskost sodnice

Na vrhovno sodišče smo vprašali, zakaj vrhovna sodnica glede na vse opisano ni predlagala svoje izločitve iz odločanja in kako bo ukrepal predsednik vrhovnega sodišča Orož, da zaščiti nepristranskost sojenja. Pri sodiščih je namreč pomemben že videz nepristranskosti.

»V tem trenutku vam lahko, vezano na zastavljena vprašanja, odgovorimo le, da navedene trditve nikakor ne držijo. Sicer pa je postopek odločanja o izločitvi sodnika glede odločanja v sodni zadevi zakonsko natančno urejen. V tem postopku sprejete odločitve so nato skrbno obrazložene. To velja tudi v tej zadevi, v kateri o izločitvah odloča predsednik vrhovnega sodišča. V trenutni fazi postopka, ko v zadevi še ni razpisana glavna obravnava, vam vrhovno sodišče v zvezi s tem ne more podajati dodatnih pojasnil.«

Zanimalo nas je tudi, kdo so ostali štirje vrhovni sodniki, razporejeni v senat, vendar pojasnila o tem nismo dobili.

Smo pa kljub temu izvedeli prek naših virov, da bodo v senatu sedeli še Magda Teppey (je sodnica poročevalka, torej bo pripravila predlog sodbe), Andreja Sedej Grčar, Katarina Parazajdo in Peter Golob.