Se tožilstvo na čelu s Katarino Bergant vpleta v predvolilno kampanjo?

Pretekli teden je tožilka Mojca Petan Žura s specializiranega državnega tožilstva na ljubljansko okrajno sodišče vložila obtožni predlog zoper štiri (nekdanje) poslance NSi: predsednika stranke Jerneja Vrtovca, Mateja Tonina (nekdanjega predsednika, zdaj evropskega poslanca), Janeza Žaklja in Jožefa Horvata. Očita jim zlorabo uradnega položaja, češ da so kot člani parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) novembra 2023 izvedli nadzor nad delom policije z namenom izvedeti, ali policija prisluškuje tudi njihovim kolegom iz stranke.

Matevž Krivic: nedopustno vmešavanje tožilstva

V zvezi s tem kazenskim pregonom je nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic prepričan, da je tak postopek zoper poslance opozicije tik pred volitvami nedopustno vmešavanje tožilstva v predvolilni politični boj.

»Domnevno kaznivo dejanje opozicijskih poslancev še zdaleč ni kakšno trenutno nevarno dejanje, ki bi zahtevalo, da se pregon začne čimprej.«

Obdolženi politiki, ki so prav tako prepričani, da je poteza tožilstva del predvolilne kampanje, zato od generalne državne tožilke Katarine Bergant zahtevajo izvedbo nadzora, dodelitev zadeve drugemu tožilcu in tudi ustavitev postopka.

»Člani KNOVS smo striktno upoštevali določbe Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb (ZPNOVS). Če bi naša ravnanja v zvezi z nadzorom bila neskladna z ZPNOVS, bi nas Policija morala zavrniti. Pa ni.«

Pri vrhovnem državnem tožilstvu očitke o politizaciji dejanja zavračajo in poudarjajo:

»Ni 'pravega' časa za predlog uvedbe kazenskega postopka;  je samo čas, ki ga za sprejem odločitve državnemu tožilcu nalagajo zakon in merila, ki jih je sprejel Državnotožilski svet.«

Pravijo, da je vsako politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev.

Pomoč zaveznikov iz EPP

Afera se je zdaj preselila še v Bruselj. Vodja Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber se sprašuje, zakaj poteka pregon zoper predstavnike NSi ravno pred volitvami in poziva Evropsko komisijo, naj stvar preuči. Na Komisiji so sporočili, da spremljajo razvoj pravne države v vseh članicah, posameznih primerov pa ne morejo komentirati. 

Javnost je tožilstvo Bergant spoznala v primeru Radan

Katarina Bergant je bila pred slabima dvema letoma v državnem zboru izvoljena za generalno državno tožilko. Podporo je prejela s strani koalicijskih poslancev, opozicija pa je bila tako kot danes do nje kritična tudi tedaj. Na spletni strani vrhovnega državnega tožilstva je glede kariere te 55-letnice med drugim zapisano:

»Ukvarjala se je predvsem s kaznivimi dejanji s področja splošne kriminalitete in problematiko sovražnega govora. V praksi je vodila zahtevne, zapletene in medijsko odmevne primere.«

A če prebrskamo splet, lahko zasledimo, da je bil pri njej edini medijsko odmeven primer, ko je vodila kazenski pregon zoper zdravnika Ivana Radana; ta naj bi na smrt bolnim pacientom na nevrološki kliniki UKC Ljubljana v žilo vbrizgal kalij.

Bergant ga je najprej obtožila umora šestih pacientov, nato je očitke za dva umora umaknila, ostale štiri pa prekvalificirala v uboje. A na koncu je sodišče Radana oprostilo na prvi stopnji, nato pa še na na drugi. Sodba je postala pravnomočna. 

Radan zdaj toži državo za kar 2,7 milijona evrov odškodnine. Med drugim je prestal 11 mesecev pripora, tekom večletnega postopka pa je tudi vrnil zdravniško licenco. V edinem res odmevnem primeru, ki ga je vodila Bergant, je torej generalna državna tožilka pogorela. Ceno pa bomo poravnali davkoplačevalci. 

Priženjena v vplivno družino

Bolj znana od njenih tožilskih »dosežkov« je družina Bergant, v katero se je priženila. Njen mož je dolgoletni diplomat Damjan Bergant (trenutno je svetovalec predsednice republike Nataše Pirc Musar za zunanjo politiko). Njegov bratranec je Igor E. Bergant, znani televizijski voditelj s TV Slovenija, katerega žena je višja sodnica Vesna Bergant Rakočević.