Sodnik Ciril Keršmanc pričakuje obrazložen odgovor na to, kdo lahko umakne kandidaturo za ustavnega sodnika, ki je že dobil potrditev mandatno - volilne komisije, če je sam ne umakne. Foto: zajem zaslona Uredništvo VSRS- YouTube
Sodnik Keršmanc pripravljen »na giljotino«, predsednica ga želi obvarovati
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v petek sprejela odločitev, da umakne predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, saj sta ji stranki SD in Levica sporočili, da ga ne bosta podprli. Kandidaturo Keršmanca je sicer že potrdila mandatno volilna komisija državnega zbora, zato se Keršmanc sprašuje, ali lahko njegovo kandidaturo predsednica sploh umakne oziroma kdo je v trenutku, ko kandidata že podpre mandatno volilna komisija, pristojen za preverjanje politične podpore.
Keršmanc je v petek na domač naslov prejel vabilo na nadaljevanje 38. seje državnega zbora, v torek 3. februarja 2026 na kateri je predvideno tudi glasovanje o kandidatih za ustavne sodnike. O odločitvi predsednice Nataše Pirc Musar, ki je umaknila njegovo kandidaturo, je bil obveščen iz medijev, uradno še ne, zato ni seznanjen s pravnimi podlagami in dejansko obrazložitvijo.
Državni zbor (DZ) je zato včeraj obvestil, da sam ni umaknil soglasja h kandidaturi niti ni umaknil oziroma odstopil od kandidature kot mu po njegovem razumevanju v tej fazi postopka kot potrjenemu kandidatu s strani mandatno volilne komisije in uvrščenemu na sejo v teku omogoča 5. odstavek 14. člena zakona o ustavnem sodišču.
Kot kandidat za ustavnega sodnika, ki ga je potrdila mandatno volilna komisija DZ in predlagala v izvolitev, zato prosi, da ga v najkrajšem možnem času uradno seznanijo s pisanjem predsednice in za pojasnilo ustreznih služb oziroma pristojnih v DZ glede specialnih zakonskih faznih razmejitev pristojnosti v tem postopku oziroma razpolaganja z njegovo kandidaturo v tej fazi postopka, kolikor je pravno naziranje, da lahko še kdo drug razen kandidata v tej fazi postopka njega odstopi od kandidature.
»Razumem, da sem do določene točke kot možni kandidat v celoti objekt političnega odločanja (kar sem že dal skozi na lastni koži), zdi pa se mi, da v točki ko sem bil potrjen/sprejet kot kandidat za ustavnega sodnika na mandatno volilni komisiji, vsaj v procesnem smislu postajam tudi v omejeni vlogi subjekt tega postopka z določenimi lastnimi zakonskimi procesnimi pravicami s katerimi drugi ne morejo razpolagati.«
Če držijo navedbe iz medijev vezano na procesno situacijo in razlogov v ozadju za ravnanja predsednice, gre po njegovem razumevanju tudi za pravno vprašanje, kdo je v tej fazi postopka pristojen za preverjanje politične podpore.
»Tozadevno bi izpostavil, da so po mojem mnenju, glede na fazo postopka v kateri smo, to lahko zgolj vsi poslanci in poslanke državnega zbora in da se jim po mojem mnenju brez odstopa od kandidature z moje strani te pristojnosti ne more kar odvzeti,« je v pismu zapisal Keršmanc.
Predsednica namreč po 14. členu zakona o ustavnem sodišču lahko predlaga sicer tudi več kandidatov, vendar ko smo enkrat v fazi v kateri smo sedaj, specialna določba petega odstavka 14. člena ne omenja predsednice, niti drugih ožjih organov ali teles DZ, navaja Keršmanc, temveč izrecno zgolj kandidata, ki lahko do zaključka glasovanja odstopi od kandidature.
Iz urada predsednice so Keršmanca obvestili, da mu želi predsednica s svojo potezo prihraniti »giljotino« v državnem zboru.
»Pooblaščencu predsednice sem na to odgovoril, da sem na »giljotino« pripravljen in da ne umikam soglasja h kandidaturi niti ne odstopam od kandidature, ker gre na tej točki tudi za vprašanje osebnega dostojanstva, integritete, načelnosti, transparentnosti in pokončne drže ne glede na rezultat in da naj to prenese predsednici, ki sem ji na voljo za pogovor,« je še zapisal Keršmanc.
Klica predsednice do včeraj ni prejel. Glede na aktualni status kot kandidata za ustavnega sodnika pa si želi, da se pristojni odločevalci v državnem zboru v pravnem smislu in v pisni obliki jasno opredelijo do njegovih procesnih pravic kot kandidata in temu kdo lahko v tej terminalni fazi postopka razpolaga z njegovim procesnim statusom, torej z njegovo kandidaturo za ustavnega sodnika, glede na zgoraj izpostavljeno specialno ureditev v 14. členu zakona o ustavnem sodišču.
»Se res predsednica v tej fazi postopka lahko kar sama premisli, zaradi politične podpore, za katero preverjanje je pristojen v tej fazi DZ in jo v tej fazi postopka ugotavlja celo s tajnim glasovanjem...?, se sprašuje Keršmanc, ki želi tudi metaforično preko nekaterih postopkovno pravnih vprašanj, poslati sporočilo kandidata za ustavnega sodnika o temeljnih vrednotah odločevalcem, ki odločajo po svoji vesti in neodvisno ter če drugega ne vsaj sprožiti razmislek o obstoječi ureditvi in pristopu glede na nastalo situacijo in njegove izkušnje v preteklem tednu.