Ni znano, kakšno znanje so učenci izkazali na NPZ po posameznih šolah

Pretekli teden so bili znani rezultati Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) za devetošolce. Podatki, ki še niso uradni kažejo, da so učenci pri slovenščini v povprečju dosegli 56 odstotkov, kar je slabše kot lani (62,6 odstotka). Pri matematiki je povprečje znašalo 54,4 odstotka, kar je nekoliko več kot leto prej.

Marsikoga moti, ker rezultati NPZ niso objavljeni po posameznih šolah. S tem bi se namreč dobilo tudi določen vpogled v kvaliteto dela posameznih učiteljev. O tem, kako se je glede na nacionalno povprečje odrezala posamezna šola, izvedo le učenci te šole, ki so pisali NPZ,  šola pa rezultate objavi tudi v letnem poročilu, ki pa na večini slovenskih šol sploh ni javno objavljeno. 

Zakaj se torej ti rezultati skorajda skrivajo oziroma niso dostopni širši javnosti?

Na Državnem izpitem centru (RIC) so pojasnili, da razlog, da se rezultati nacionalnega preverjanja znanja sistemsko ne objavljajo po posameznih šolah, izhaja iz več med seboj povezanih strokovnih in pravnih razlogov.

Zakon o osnovni šoli v 96. členu določa: »Podatkov in analiz podatkov iz evidence RIC-NPZ tega zakona ni dovoljeno obdelovati, uporabljati in objavljati za namen razvrščanja osnovnih šol.«

Na izpitnem cetru so dodatno pojasnili, da NPZ ni namenjen ustvarjanju lestvic uspešnosti šol oz. poenostavljenemu rangiranju šol: »Rezultati so namreč močno odvisni od različnih dejavnikov, kot so socialno-ekonomsko okolje, velikost in struktura generacije ter druge okoliščine, ki lahko bistveno vplivajo na dosežke učencev. Preverjanje je zasnovano predvsem kot diagnostično orodje, namenjeno učiteljem in šolam za izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja, ne pa kot mehanizem javnega primerjanja.«

Javna objava rezultatov po šolah bi po mnenju RIC zato lahko vodila do napačnih ali zavajajočih interpretacij.

Zakonodajalec je zato želel preprečiti situacije, v katerih bi se dosežki šol primerjali brez ustreznega konteksta, saj to ne bi bilo pravično in bi lahko imelo škodljive učinke na delo šol. Ko so rezultati dokončni, jih šole analizirajo in ovrednotijo v letnih poročilih, z ugotovitvami seznanijo starše in širšo javnost, v okviru samoevalvacije pa sprejemajo ukrepe za nadaljnje izboljšave in dvig kakovosti.