Oglašajo se opeharjeni pri štipendijah

Naš nedavni članek o Zoisovih štipendijah je močno odmeval. Oglasilo se je nekaj staršev nadarjenih otrok, med njimi tudi oče fanta, ki je ostal brez štipendije ob vpisu v srednjo šolo: upoštevali mu niso treh izjemnih dosežkov na tekmovanjih, ki so jih leto pred tem še upoštevali. Fant bo danes prestopil prag tretjega letnika, sodni boj za štipendijo pa še ni zaključen. Štipendije ni dobil, ker tekmovanja, na katerih je požel uspehe, niso bila sofinancirana iz ustreznih javnih sredstev.

V sodnem boju zdaj njegov oče s pomočjo odvetnikov dokazuje, da je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev.

»Pri upoštevanju kriterija financiranja iz javnih sredstev bi moral Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad upoštevati tudi zakon o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki šole in učitelje zavezuje, da sodelujejo pri državnih tekmovanjih in da se za to zagotavljajo javna sredstva,« pojasnjuje oče dijaka.

A pravi, da sta sklad in posledično ministrstvo kot pritožbeni organ pri svoji odločitvi neomajna.

»Nič ne ne pomaga, četudi priložiš deset dokazov: recimo izjavo ravnatelja ali učitelja, da je bilo tekmovanje financirano iz javnih sredstev.«

Dolgotrajni pritožbeni postopki  

Veliko posameznikov, ki jim glede štipendije izdajo zavrnilno odločbo, se ne odloči za pravni boj. Ta je namreč dolgotrajen, povezan z odvetniškimi stroški in mukotrpnim zbiranjem dokazil. V zgornjem primeru traja že dve leti.

In kako naj nekdo sploh ve, da je upravičen do Zoisove štipendije ter da jo bo skoraj gotovo tudi dobil?

Tega zaradi nepreglednosti sistema, ne more vedeti, ocenjuje sogovornik.

»Četudi preberete brošuro o Zoisovi štipendiji in vse dostopne informacije, ne dobite informacij o tem, katera priznanja bodo, poleg visoke povprečne ocene, upoštevana pri podeljevanju in katera ne.  Če izpolnjuješ elektronsko vlogo, lahko celo izbereš tekmovanje, ki kasneje morda ne bo upoštevano.«

V preteklosti so se pravilniki za pridobitev te štipendije spreminjali, ko dijaki na primer niso mogli več vplivati na to, da bi lahko morda pridobili še kakšno potrebno točko.

Školč: Treba je podpirati, ne zatirati

Starši se v primerih, ko njihovi otroci, čeprav izvrstno uvrščeni na tekmovanjih, ne dobijo štipendije, po pomoč in nasvet obračajo tudi na Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), ki organizira nekatera tekmovanja. Jožef Školč, glavni tajnik ZOTKS se ne more sprijazniti, da se uspešne otroke, ki sploh nimajo možnosti kakorkoli vplivati na to, kako bo sofinancirano določeno tekmovanje, napotuje na tožbe in se njihovim argumentom ne prisluhne. En primer, ki se mu je zdel krivičen, je skušal rešiti s telefonskim klicem, a doživel hladen tuš.

Školč opozarja, da je sistem podeljevanja Zoisovih štipendij nepregleden, zelo slabo vzdrževan in nima jasnega koncepta.

Podeljevanje štipendij je po njegovem tudi nesrečno umeščeno v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, torej sklad, za odločitve katerega je pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Fokus tega ministrstva je čisto drugje kot pri obravnavi nadarjenih. Za slednje menijo, da ne potrebujejo posebne podpore, saj se bodo zaradi nadarjenosti v življenju že znašli in da morajo večjo pozornost nameniti tistim, ki teh potencialov nimajo, razlaga fizolofijo uradnikov Školč.

Školču se zdi sporno tudi, da je za podelitev štipendije ključno, da je tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev, ne pa, kako kvalitetno ali zahtevno je določeno tekmovanje.

Kako pa Školč komentira podatek, da se eno leto uvrstitev na določenem tekmovanju šteje za izjemen dosežek, drugo leto pa ne?

»Ti ljudje, ki pravilnik o podeljevanju štipendij spreminjajo (zakon se ni spremenil), ti ljudje, se praviloma ne posvetujejo z nami in drugimi, ki smo vpeti v procese organiziranja tekmovanj, ampak poskušajo vzpostaviti neke objektivne kriterije, kot da je vse možno prenesti v neke številke. Pri tem pa niso niti dosledni.«

Kljub temu, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pravilnik o podeljevanju Zoisovih štipendij, s katerim se je postavilo nad zakon o štipendiranju - o čemer smo se razpisali v našem nedavnem članku na to temo, delno že popravilo, pa je oče v uvodu omenjenega dijaka prepričan, da neusklajenost pravilnika z zakonom ostaja in da se bodo napake pri podeljevanju štipendij nadaljevale. Tako je tudi mnenje odvetniške pisarne, ki zastopa njihov primer.

In kje rešitve vidi Školč?

Aprila je ZOTKS podal poziv vladi, ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in državnemu zboru za stabilno in trajnostno podporo delu nevladnih organizacij na področju razvijanja talentov in doseganja izjemnih uspehov nadarjenh mladih. Konkreten odgovor na pobudo še čakajo.

V Sloveniji še vedno ni oblikovana nacionalna strategija za delo z nadarjenimi, zato niso opredeljeni temeljni cilji in pomen obravnave nadarjenih otrok in mladostnikov za razvoj države, spodbude in ukrepi za enakopravno spodbujanje razvoja nadarjenih, dodatni viri financiranja, enotno in stalno spremljanje dela z nadarjenimi učenci in dijaki ter vzpostavljena nacionalna koordinacija obravnave in podpora pri delu z nadarjemnimi učenci in dijaki ter povezava med svsemi deležniki.

Štipendija le za program, ki ga ne izvaja nihče

Do anomalij pa ne prihaja samo pri podeljevanju Zoisovih štipendij, pač pa tudi pri štipendijah za deficitarne poklice.

Neki osnovnošolec je pred tremi leti podal vlogo za štipendijo iz naslova deficitarni poklici za ekonomskega tehnika, program, ki se izvaja v italijanščini. Vloga je bila zavrnjena. Osnovnošolec se je namreč vpisal v štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja, če pa bi želel štipendijo, bi moral biti vpisan v program poklicno-tehniškega izobraževanja. Ta je namenjen tistim, ki so zaključili srednje poklicno izobraževanje, in traja dodatni dve leti. Do štipendiranja je bil torej za šolsko leto 2022/2023 upravičen nekdo, ki je zaključil 3-letno srednje poklicno izobraževanje in se vpisal v ustrezno 2-letno poklicno-tehniško izobraževanje. Ampak pozor! Programa 3+2 v italijanskem jeziku pri nas tedaj ni izvajal nihče.

Na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, ki ga vodi dr. Barbara Leder, so za Info360 nasprotno odgovorili, da dveletni program v italijanskem jeziku izvaja Srednja šola Pietro Coppo Izola/Scuola media Pietro Coppo Isola. A tamkajšnji ravnatelj Alberto Scheriani je povedal, da se na Skladu motijo.

»Ne vem, zakaj so zahtevali program 3+2. Tega programa v italijanskem jeziku že vrsto let ne izvajamo, saj zanj ni zanimanja,« je povedal ravnatelj.

Scherianiju se ne zdi prav, da so v preteklosti za štipendijo za deficitarni poklic lahko kandidirali samo tisti na programu 3+2.

»Ne razumem, zakaj štipendij niso mogli dobiti tisti, ki so se za Ekonomskega tehnika šolali po štiriletnem programu v italijanskem jeziku, ki se je edini tudi zares izvajal,« je povedal ravnatelj, ki šolo vodi že od septembra leta 1993.

»Gre za negativno diskriminacijo,« je kritičen.

Kaj je torej lahko storil omenjeni dijak, ki je ostal brez štipendij za program, ki se sploh ni izvajal, čeprav bi jo lahko dobil za program, ki prinaša isti naziv? Obrisal se je pod nosom.

Tudi, če bi se na odločbo o tem, da ni dobili štipendije, pritožil, ne bi uspel. In ker lahko vlogo za štipendijo za deficitarne poklice dijak vloži le ob vpisu v prvi letnik, je štipendijo za vedno izgubil.

KOMENTAR UREDNIŠTVA:

Na mladih morda res stoji svet, a Slovenija očitno ni del tega sveta. Zgoraj opisane situacije učencem za prvi šolski dan resda ne morejo biti spodbudna popotnica, lahko pa so spodbuda odgovornim, da nedorečenosti in nezakonitosti glede podeljevanja štipendij, odpravijo. Preden nastane še več krivic in je vloženih še več nepotrebnih tožb.