side-text
Prevzem naprave za CAR-T celicno terapijo, za katero so sredstva zbrali v akciji Slovenskega zdruzenja bolnikov z limfomom in levkemijo.Foto: STA

»Pet let po začetku projekta smo zelo blizu cilja. Toda dokler v slovenskem akademskem CAR-T centru ne bo zdravljen prvi bolnik, projekt ne bo zaključen,« poudarja Kristina Modic. Pred leti je s skupaj z zdravnikom Samom Zverom v Evropskem parlamentu prejela priznanje »Državljan Evrope« za uspešno kampanjo zbiranja sredstev. Z njimi so kupili aparature za napredno zdravljenje raka. Foto: STA

Zdravstvo

850 tisoč evrov zbranega denarja za terapijo bolnikom s krvnim rakom, zdravljenje pa že pet let stoji

Leta 2021 je Slovenijo povezala izjemna dobrodelna akcija, v kateri so zbrali toliko denarja, da so namesto načrtovane ene lahko kupili kar dve napravi za pripravo celičnih terapij CAR-T. A zdravljenje z njimi še ni zaživelo. Ministrstvo za zdravje pri tem slepo vztraja pri izpolnjevanju administrativnih pogojev, saj – kot pravijo – pri tako zahtevnih zdravljenjih bližnjic na račun varnosti ne sme biti. Tudi bolniki ne zagovarjajo bližnjic, vendar odgovarjajo: administrativni postopki morajo biti hitri in omogočiti, da se to čim prej začne.

UKC Ljubljana in Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani si že več let prizadevata za zagon zdravljenja s celicami CAR-T za bolnike z določenimi krvnimi raki, vendar sta ujeta v začaran krog birokratskih predpisov. Vsako nadaljnje odlašanje pomeni izgubljen čas za bolnike, dodaja predstojnik hematologije na ljubljanskem UKC prof. dr. Matjaž Sever. Zato meni, da bi situacijo morali presekati ter začeti z delom, četudi ni vse po črki zakona, vpletenim pa omogočiti moratorij, v katerem bi morali izpolniti še redke obveznosti, ki za varnost in kakovost izvedbe niso odločilne. Stroka je namreč na začetek dejavnosti pripravljena. 

Dodajte Info360 med priljubljene vire na Googlu

Donatorji so pred petimi leti zbrali 850.000 evrov za nakup naprav. Kmalu za tem je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju IMI) v Ljubljani vzpostavil najsodobnejše prostore akademskega CAR-T centra z omenjenimi napravami, vso potrebno opremo in vrhunskimi strokovnjaki, ki pripravljeni čakajo na potrditev dokumentacije in zagon dejavnosti. Na začetek zdravljenja je tako kadrovsko kot prostorsko prav tako pripravljen Klinični oddelek za hematologijo UKC LJ.

Slovenski akademski CAR-T center še vedno ne sprejema bolnikov s krvnim rakom. Kdo »zavira«? 

V vzpostavitev terapije so ob UKC in IMI vključeni Javna agencija RS za kakovost v zdravstvu (JAKZ), Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in zdravstveno ministrstvo.

CAR-T je personalizirano celično zdravljenje, pri katerem bolnikove imunske celice gensko spremenijo, da prepoznajo in uničijo rakave celice. Njegova vzpostavitev se je začela leta 2021.

Začetek zdravljenja pa se zaradi zapletenih birokratskih postopkov in vmesnega spreminjanja zakonskih podlag in novih pravilnikov ves čas odmika. Celoten proces, ki ga v več kot petih letih niso uspeli pripeljati do konca, zdaj že povzroča dvom in slabo voljo pri strokovnjakih in bolnikih, pri katerih čas teče drugače kot v administrativnih postopkih, opozarja Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. 

Prof. dr. Matjaž Sever, predstojnik hematološkega oddelk​a, kjer bo potekalo zdravljenje, poudarja, da so ključni regulatorni pogoji, ki zagotavljajo varnost in kakovost tega zdravljenja ter obravnave že v celoti izpolnjeni. Odprte ostajajo le še manjše dopolnitve, ki so v večini odvisne od nekaj manjših zakonskih podlag, ki žal ne obstajajo in jih morajo državne inštitucije sprejeti.

Spreminjanje pravil med postopkom

Mesec zamude je na papirju samo mesec, a za tiste z napredujočo boleznijo, ki čakajo na zadnjo možnost zdravljenja v akademskem CAR-T centru, lahko pomeni, da to ne bo več možno, ocenjuje Modic.

»Kljub pripravljeni dokumentaciji in naporom UKC in IMI se projekt sooča z vedno novimi ovirami. Zakon se je vmes celo spremenil in pojavil se je nov pravilnik. Precej dokumentov je bilo treba pripraviti ponovno ali na novo,« razlaga Modic.

V združenju bolnikov so pričakovali, da bodo vsi vpleteni in država v tem prepoznali nacionalno priložnost in prioriteto za naše zdravstvo, kot to počnejo številne evropske države, ki takšne centre že imajo. Prav tako so pričakovali, da bodo – ob zagotavljanju varnosti in kakovosti – naredili vse za hiter potek postopkov.

O tem, da terapija ne more zaživeti, ker manjkajo določene zakonske podlage, so obvestili tudi ministra. Medtem na JAZMP pojasnjujejo, da je treba upoštevati zakon o zdravilih, ki je začel veljati lani, in pravilnik o nerutinsko pripravljenih zdravilih, ki določa postopke na tem področju in ki velja od 2. junija letos. 

Prav to kot zaviralno okoliščino izpostavljajo na IMI:

»Junija je začel veljati nov pravilnik, ki ureja pripravo in uporabo teh zdravil. Posledica so dodatne zahteve glede dokumentacije, kar pomembno vpliva na trajanje in kompleksnost postopka.«

Medtem dr. Irena Auersperger s hematološkega oddelka pravi, da so vlogo oddali v času, ko je veljal zakon, vendar so bili naknadno pozvani, da jo prilagodijo omenjenemu novemu pravilniku. Noben od aktov pa ni predvidel prehodnega obdobja za ureditev stanja. Regulator kljub temu vloge ocenjuje strogo po zakonodaji in ne upošteva tega, da nekateri predpisi manjkajo. Postopek zato stoji, opisuje. 

Vsi v tej igri bi se morali spodbujati, ne pa ovirati

Prof. dr. Sever razlaga, da so iz nič postavili nekaj edinstvenega, zato bi:

»se morali vsi v tej igri spodbujati, ne pa ovirati. Zakon bo minimalno spremenil zadeve – na splošno bodo naši napori, rezultati in produkt isti, enako dobri in varni. Prav bi bilo, da nam dovoljenje izdajo na naših starih vlogah in nam dajo določeno prehodno obdobje, v katerem začnemo zdraviti in pridobimo novega. Če ga ne, naj nam takrat prepovedo delo.«

Tudi na IMI priznavajo, da so se pri tem odprla vprašanja izvedljivosti regulatornih zahtev ter usklajenosti med različnimi pristojnimi institucijami.

Ne gre samo za eno dovoljenje ene institucije. Za zagon takšne dejavnosti se mora sestaviti vse – proizvodnja CAR-T celic, dovoljenje za njihovo uporabo in zdravljenje, registracija dejavnosti ter ureditev sodelovanja med institucijami, našteva Kristina Modic. Zato je tudi odgovornost porazdeljena med več deležnikov, kar vse še dodatno upočasnjuje, je prepričana.

Kdo vse mora prižgati zeleno luč?

Na ministrstvu pravijo, da želijo zdravljenje omogočiti čim prej, vendar to ni odvisno samo od njih.

Pred začetkom morata biti namreč pridobljeni dve dovoljenji JAZMP: za pripravo in za uporabo zdravila za napredno zdravljenje:

»Ključna odgovornost je trenutno na pripravljavcu – IMI – ter uporabniku UKC Ljubljana. Dopolniti morata potrebno dokumentacijo ter izpolniti stroge predpisane pogoje. Datuma začetka zato ni mogoče napovedati, dokler ne izpolnita zahtev, pristojni organ pa vloge ne presodi,« pravijo na ministrstvu.

JAZMP pri tem odgovarja, da so vlogo za izdajo dovoljenja za pripravo nerutinsko pripravljenega zdravila za napredno zdravljenje od IMI prejeli 25. aprila 2025. Ker so ugotovili pomanjkljivosti, so zahtevali dopolnitve. Več o tem ne morejo povedati, na splošno pa utemeljujejo, da morajo biti pred odobritvijo izpolnjene vse zahteve glede kakovosti, varnosti, sledljivosti in nadzora nad pripravo ter uporabo zdravila.

Čas, v katerem vlagatelj dopolnjuje dokumentacijo do ugotovitve popolnosti vloge, se ne šteje v navedeni rok. Šele ko bo JAZMP od IMI prejel popolno vlogo, bo začel teči 180-dnevni rok za izdajo dovoljenja. Kdaj bo to, tako ni mogoče ugibati.

Na IMI trdijo, da so v vmesnem času uspeli pridobiti vsaj dovoljenje za proizvodnjo zdravil za napredno zdravljenje, kar omogoča klinično preskušanje.

»Za bolnike je nujno, da vsi deležniki sodelujemo pri čimprejšnji razrešitvi odprtih vprašanj in pripravi jasne časovnice za zaključek postopka,« pozivajo tudi oni.

Financiranje urejeno, dokazila ne

Pri vprašanju stroškov CAR-T zdravljenja se je sicer odprlo še vprašanje pristojnosti JAKZ, kjer naštevajo, da obstajata dva ločena postopka. Prvi vrednoti zdravstvene tehnologije, kar je zakonska obveza te agencije, in služi sprejemanju odločitev o upravičenosti njene uporabe ter vključitvi v zdravstveno varstvo. Vloge za vrednotenje v tem primeru niso prejeli.

Drugi določa oblikovanje najvišjih priznanih stroškov zdravljenja z nerutinsko pripravljenimi zdravili. Postopek priprave metodologije zanj ter pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje mora določiti minister, ki je zato imenoval posebno komisijo, JAKZ pa je prejela vlogo za odobritev priznanih stroškov za zdravilo.

Dokler ta ne bo rešena, UKC ne bo mogel predložiti celotnega stroška, na podlagi katerega jim bo JAKZ izdal dovoljenje. 

Prav tako je cene za CAR-T terapijo že potrdil zdravstveni svet in so bile opredeljene v Uredbi ZZZS, s čimer so zagotovili sredstva, dodaja ministrstvo. Pri vzpostavitvi zdravljenja sicer sodeluje z JAZMP, ki trenutno ustanavlja strokovno komisijo za vsebinski in terenski pregled vzpostavitve terapije. Medtem so sami blizu imenovanja razširjenega strokovnega kolegija za napredno zdravljenje.

»Glede vprašanj o zamudah ter pozivih k hitrejšemu ukrepanju poudarjamo, da vsi zakonski pogoji in regulatorni postopki niso namenjeni oviranju procesa, temveč zagotavljanju najvišje možne ravni varnosti pacientov, ki bodo terapijo prejeli. Pri tako zahtevnih celičnih zdravljenjih bližnjic ne more in ne sme biti,« so jasni na ministrstvu.

Na JAZMP dodajajo, da postopkov ne smemo razumeti kot administrativno breme, saj bolnikom prinašajo nujno varovalko.

Bolniki imajo izgovorov dovolj

Medtem v združenja L & L nočejo več poslušati izgovorov, zakaj nekaj ni mogoče. Čeprav razumejo zahtevnost postopkov in ne zagovarjajo bližnjic, so prepričani, da morata biti kakovost in varnost združljivi tudi z učinkovitostjo sistema:

»Ministrstvo naj čim prej poveže deležnike, odprta vprašanja naj se rešujejo skupaj, določijo naj se odgovorni za posamezne naloge in kratki roki. Ne iščemo krivca. Iščemo rešitev. Po petih letih pričakujemo, da bo ta zelo hitra. Do cilja smo dolžni priti zaradi bolnikov in donatorjev, ki so omogočili zagon dejavnosti. Cilj ni dovoljenje na papirju, ampak prvi bolnik, ki bo prejel zdravljenje.«

S tem bi se postavili na zemljevid najnaprednejših držav pri zdravljenju krvnih rakov, opisuje Kristina Modic. Že danes ga sicer omogoča farmacevtska industrija, a je na voljo le ozki skupini bolnikov.

Škoda ni toliko poslovna kot razvojna

Čeprav naprave niso zastarele, vseeno nastaja škoda v obliki izgubljenega razvojnega časa, še razmišlja Modic. Akademski center namreč omogoča raziskovanje, izobraževanje, razvoj znanja in zdravljenja tudi za bolnike z drugimi oblikami raka ali neonkološkimi boleznimi.

Medtem dr. Auersperger izpostavlja, da je treba naprave v tem času redno servisirati, prav tako je treba vzdrževati »čiste prostore« oziroma nadzorovati njihovo mikrobiološko čistost. Najdražje je, če vse to stoji, vendar bo na koncu te sage vseeno cenejše, da imamo to doma in da bodo bolniki hitreje dobili zdravljenje, je prepričana.

Krog bolnikov bi lahko razširili

Prve ideje o tem zdravljenju so se jim porodile leta 2016, spominja prof. dr. Sever. Že tedaj je kazalo, da bo veliko administrativnih težav, saj je razvijanje teh terapij in zakonskih podlag zanje zahtevno in dolgotrajno. Farmacevtske družbe se namreč osredotočajo na bolj dobičkonosne trge, kot je naš, zato moramo te potrebe pokrivati sami, pri tem pa upoštevati enaka pravila, kot veljajo zanje.

»To je samo en dodaten kamen, ki ga moramo povleči, da pridemo na cilj. In ga tudi bomo; ne bomo se predali,« napoveduje prof. dr. Sever. Nekdo bi moral razumno pogledati na ta problem in ga politično presekati, saj je življenje tukaj in zdaj, zato moramo bolnikom ponuditi zdravljenje, vztraja.  

Obstoječi bolniki sicer niso v ničemer prikrajšani, vendar bi lahko imeli s tem boljšo in naprednejšo oskrbo. Z njim bi sprva lahko zdravili med 15 in 20 bolniki na leto, krog primernih pacientov pa bi lahko v prihodnosti razširili na tiste z drugimi hematološkimi in onkološkimi boleznimi, pravi prof. dr. Sever. 

Proizvodne zmogljivosti za pripravo CAR-T celičnih terapij bi lahko v določenem času okrepili ter celo prehiteli potrebe bolnikov. Priložnost bi v njihovi izdelavi lahko videli celo v zasebnem sektorju, s čimer bi dodatno prispevali k razvoju tega področja, predvideva.

Kot Starlink, le da je v službi življenj

Pomen razvoja in dostopnosti takšne terapije je še toliko večji, ker so bolezni, s katerimi se srečujejo med stenami hematološke klinike, maligne, zato bolniki brez oskrbe umrejo v nekaj dneh ali tednih:

»Vsak Slovenec ima enako verjetnost, da dobi takšno bolezen. To ni frustrirajoče samo za tistega, ki zboli, ampak tudi za nas. Zato želimo vpeljati ta pristop, da bomo povečali delež ozdravljenih oziroma vsaj podaljšali čas do poslabšanja njihovega stanja.«

In ta tehnologija, tako prof. dr. Sever, pomeni prelomnico v obravnavi bolnikov, kar so v UKC zgodaj prepoznali. Njeno uvedbo so čutili kot svojo dolžnost. »Zdaj imamo možnost imeti zdravljenje, ki je na ravni tega, kot bi razvili Starlink ali vesoljsko tehnologijo. To je treba zdaj izkoristiti in kapitalizirati v vseh pogledih, ne samo v finančnem. Nastale situacije zato ne smemo razumeti kot izgubo, ki bi jo lahko pretvorili v evre, ampak kot investicijo v prihodnost,« še poudarja.

Sorodne novice