Ali se je Vojko Flis pri zaposlovanju maksilofacialnih kirurgov ustrašil "pritiskov" iz Ljubljane? V zvezi s tem naj bi ga kontaktiral Marko Jug, direktor UKC Ljubljana- ustanove, iz katere so kirurgi odšli. Foto: BOBO, Freepik
Ali vodstvo ljubljanskega UKC namerno blokira zaposlitev kirurgov v UKC Maribor?
Maksilofacialni kirurgi so si želeli delno delati v mariborskem kliničnem centru, a jim je bilo tam - tako pravijo naši viri, odsvetovano sodelovanje z njimi. V zvezi s tem naj bi z Vojkom Flisom, direktorjem mariborskega UKC govoril direktor ljubljanskega UKC Marko Jug, tudi poslovni direktor stomatološke klinike.
Glede odhoda maksilofacialnih kirurgov z ljubljanskega kliničnega centra prihajajo na dan nove podrobnosti. Izkušene strokovnjake bi namreč lahko v naši največji bolnišnici zadržali, a jim niso omogočili dela za 60 odstotkov delovnega časa. Vztrajali so, da morajo biti tam zaposleni za 80 odstotkov. To je povzročilo, da tam zdaj sploh niso več zaposleni.
Vojko Didanovič, vrhunski maksilofacialni kirurg z dvema specializacijama (maksilofacialne kirurgije in otorinolaringologije) je želel del svojega delovnega časa posvetiti delu v UKC Maribor, kjer je začel svojo zdravniško kariero. Tam se je želel zaposliti za 20 odstotkov delovnega časa, to pa bi pomenilo, da bi bil v Ljubljani prisoten le še 60 odstotkov delovnika, saj je ob tem opravljal tudi 20 odstotkov dela za zunanjega izvajalca. A na to v ljubljanskem kliničnem centru niso pristali, Didanovič pa je odšel.
V mariborskem kliničnem centru se je dogovarjal za delno zaposlitev, ker so si želeli tam postaviti rekonstruktivni tim. Člani razširjenega strokovnega kolegija za maksilofacialno kirurgijo so namreč na srečanjih že večkrat poudarili, da potrebuje Slovenija dva razvita centra za maksilofacialno in oralno kirurgijo (v Ljubljani in Mariboru). V Mariboru je bil interes tudi, da bi na njihovi medicinski fakulteti sodeloval maksilofacialni kirurg Tadej Dovšak, in sicer kot nosilec predmeta za maksilofacialno kirurgijo.
Po besedah Didanoviča je bilo v UKC Maribor okvirno dogovorjeno, da tam začne z delom 4. marca 2026.
Ko se je bližal ta datum, mu je bilo sporočeno, da sodelovanje raje prestavijo na čas po volitvah. A so tudi to opcijo zdaj, ko so volitve mimo opustili, češ da se slišijo septembra.
»Za nas ni šlo nikoli za politiko, vedno za stroko,« je nenadno spremembo dogovorov za Info360 komentiral Didanovič.
V uredništvu smo prejeli informacijo, da naj bi direktorju UKC Maribor Vojku Flisu sodelovanje z Didanovičem odsvetovalo kar vodstvo ljubljanskega UKC z generalnim direktorjem Markom Jugom na čelu. Flis, ki je trenutno v tujini, je na naše poizvedovanje o domnevnih pritiskih iz Ljubljane, v sms sporočilu zapisal, da sta se za delno zaposlitev dogovarjala oba maksilofacialna kirurga (Didanovič in Dovšak, op. p.) s predstojnikom ORL (Boštjanom Laninškom, op. p.) in da ne ve, kako daleč so dogovori.
UKC Maribor: Zadeva ni aktualna
UKC Maribor smo zato vprašali, kako daleč so dogovori, da bi se omenjena delno zaposlila v UKC Maribor, in kakšne oblike sodelovanja si tam sploh želijo? Zanimalo nas je tudi, ali drži informacija, da naj bi jim vodstvo ljubljanskega kliničnega centra odsvetovalo sodelovanje z omenjenima kirurgoma, ki sta pred kratkim zapustila ljubljanski klinični center?
»Zadeva ni aktualna. Sodelovanja z navedenimi ni,« so odgovorili v UKC Maribor.
Na vprašanje o tem, ali jim je vodstvo ljubljanskega kliničnega centra odsvetovalo sodelovanje z omenjenima kirurgoma, niso odgovorili. Neposredno na to vprašanje ni odgovoril niti Flis.
Ali drži informacija o tem, da naj bi vodstvo UKC Ljubljana skušalo preprečiti zaposlitve na mariborskem UKC, smo vprašali tudi ljubljanski klinični center. Kljub obljubi, da bodo odgovor zagotovili do včeraj, se to (še) ni zgodilo.
Zakaj odločevalci ne postavijo pacienta na prvo mesto?
Pod črto pa skrbi dejstvo, da odločevalcem v zdravstvenem sistemu očitno ni v interesu, da bi izurjeni maksilofacialni kirurgi sploh še delali kjerkoli v javnem zdravstvu; pomagali pacientom in delili znanje mlajšim kolegom, pa četudi zgolj za nekaj deset odstotkov delovnega časa.
Z odhodi iz kliničnega centra so se očitno tako hudo zamerili, da zdaj doživljajo različne protiudarce. Spomnimo še na en tak primer. Maksilofacialni kirurg Aleš Vesnaver, ki je UKC zapustil prvi, je bil na primer le nekaj dni o tem, ko je nastopil v podkastu Info360 in opisal dejansko stanje, deležen javnih obtožb o tem, da je iz kliničnega centra odtujil opremo v vrednosti 10.000 evrov. Izkazalo se je, da je odnesel prenosni računalnik (z monitorjem), na katerem je pripravljal strokovni članek, in pa kirurška očala, ki so izdelana po meri, in jih nihče drug ne more uporabljati, zato bi šla tako ali tako v odpis. Vesnaver je po pozivu UKC tako očala kot računalnik vrnil, o tem dogodku pa so mediji (tudi nacionalna RTV) poročali na način, kot da gre za največjo afero v zgodovini zdravstva.
