Barantanje s hrambo vzorcev popkovnične krvi Biobanke v stečaju

V propadli Biobanki so imeli vzorce popkovnične krvi svojih otrok spravljeni številni Slovenci. Za 20-letno hrambo so odšteli okoli dva tisoč evrov. Zdaj bodo morali za hrambo, če bodo želeli z njo nadaljevati, še doplačati.

Koliko še in katere ustanove sploh imajo vsa potrebna dovoljenja za hrambo?

Gordana Kalan Živčec, lastnica podjetja GaiaCell, ki je nadaljevalo s shranjevanjem vzorcev po propadu Biobanke  - čeprav za to ni imelo vseh ustreznih pravnih podlag - se sprašuje, ali ni že čas, da lastniki poskrbijo za svoje premoženje, ne pa da odgovornost kar nalagajo njim. Kalan Živčec ob tem poudarja, da so bili v GaiaCellu vseskozi del rešitve:

»Ko so vsi dvignili roke, smo v kritičnih trenutkih ohranili vzorce, vse od zdaj.«

In zdaj bodo za to rešitev prišli obračuni. Imetniki vzorcev imajo namreč po pozivu stečajnega upravitelja Biobanke Mitja Kastivnika najkasneje do 31. januarja 2026 čas, da se dogovorijo za prenos in nadaljnje shranjevanje vzorcev. To pa ne bo zastonj.  

Poglejmo ponudbe podjetij, kjer lahko hranijo vzorce:
Računi podatkov iz zgornje tabele kažejo, da sta za imetnike vzorcev, v primeru, da se ti odločijo za nadaljnje shranjevanje (če seštejemo stroške enoletnega shranjevanja in plačilo stroškov shranjevanja za nazaj), cenovno skoraj identični ponudbi podjetij FH-S Slovenija in GaiaCell (okoli 450 evrov). Razlika pa nastane v drugem letu shranjevanja, saj je to pri FH-S bistveno cenejše.

Dodati je treba še, da podjetje GaiaCell trenutno ne izpolnjuje VSEH zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti preskrbe s tkivi in celicami. Urejenega namreč še nima nadomestnega shranjevanja vzorcev. V zvezi s tem je sicer že pred meseci podala vlogo na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). 

Zvonko Štefanič, zastopnik podjetja FH-S je nekdanji solastnik Biobanke, a je iz nje odšel že mnogo pred njenim propadom.

Kako bodo v njegovem podjetju zagotovili, da se fiasko s shranjevanjem, ki so ga lastniki vzorcev doživeli pri Biobanki, ne bo ponovil? 

Kako pa naj starši vedo, da je z njihovimi vzorci vse v redu? 400 vzorcev je bilo zaradi okvare ene od posod že uničenih, inšpekcijski nadzori so še v tedaj delujoči Biobanki pokazali številna odstopanja, kot na primer to, da odgovorna oseba ni želela odpreti posode in inšpektorji JAZMP niso mogli preveriti, na kakšen način so vzorci shranjeni, nekateri vzorci niso bili shranjeni v kasetah ...

Štefanič pravi, da so prenos nekaterih vzorcev iz Biobanke že zavrnili, ker ti niso bili ustrezni.

Neenaka obravnava strank

Lastnike vzorcev moti, da stroška sprostitve vzorca ni treba plačati vsem strankam.

»Odkupnino morajo dejansko plačati le tiste stranke, ki bodo odšle h konkurenci. Tistim strankam, ki pa ostanejo ali prenesejo vzorce v podjetja, ki so pod dežnikom kapitala oziroma oseb, ki so stale že izza stare Biobanke, pa odškodnine ni treba plačati,« navaja gospa, ki je pisala na Info360. Tako diskriminatorno početje po njenem tolerira JAZMP. »To je tako, kot da bi FURS dovolil, da za stranke Mercatorja obstaja 22 % DDV, za stranke Tuša pa le 3 % DDV na iste izdelke.«

Na JAZMP so pojasnili, da kot regulatorni in nadzorni organ ne more posegati v civilna razmerja ter presojati upravičenosti in višine zahtevanega plačila za uničenje ali prenos vzorcev k drugemu ponudniku: »Za neizvedeno storitev, ki so jo starši že plačali Biobanki d.o.o., imajo terjatev do Biobanke d.o.o.- v stečaju, žal pa je pri stečaju pričakovana posledica, da upniki svoje terjatve dobijo poplačano le delno, ali pa sploh ne.«

Na vprašanje, zakaj v primeru prenosa celic na podjetje FH-S v GaiaCellu ne bodo zaračunali stroška sprostitve vzorca (424 evrov brez davka), je Kalan Živčec povedala, da si FH-S aktivno prizadeva za ohranitev vzorcev tako kot GaiaCell in bodo tudi njihovi strokovnjaki izvajali del administrativnih in tehničnih nalog za prenos. Dodala je, da jih drugi ponudniki shranjevanja niti niso kontaktirali, da bi se dogovorili glede stroškov.

Od drugih ponudnikov, ki imajo ustrezna dovoljenja, je na slovenskem trgu le še podjetje Izvorna celica, za katero pa po naših informacijah dela Marko Strbad, vodilni v Biobanki (od septembra 2013 do marca 2024).

O tem, kaj se je v resnici dogajalo pred stečajem Biobanke in kdo je odgovoren, da za vzorce ni bila urejena ustrezna nadomestna shramba, so vprašanja, na katera bo morala dati odgovore policijska preiskava. Ta je v teku.

Kaj torej preostane lastnikom vzorcev?

Če si ne bodo izbrali novega ponudnika shranjevanja do 31. januarja 2026, bodo plačali polno ceno shranjevanja za nazaj (od 1. maja 2024 do dneva prenosa, 1 €/dan/vzorec + DDV). Z 31. marcem 2026 bodo zaključene vse aktivnosti glede prenosa in vzorci, za katere se njihovi lastniki ne bodo odločili urediti novega shranjevanja, BODO uničeni. Stroški uničenja, ki znašajo okoli 420 evrov, bodo nosili lastniki vzorcev.

Več kot 400 evrov za uničenje vzorca. Zakaj?

Kalan Živčec je povedala, da je za uničenje vzorca na podlagi zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje, zapisan protokol, ki mu sledijo. Vzorci se komisijsko prestavijo v posode za infektivne odpadke, ki se jih hermetično zapre, nato pa preda za sežig njihovemu pogodbeniku z ustreznim dovoljenjem za ravnanje z infektivnimi odpadki. O tem dogodku se poroča organizaciji Slovenija-transplant. Dokumentacijo stranke je treba zaključiti in jo predati v trajni arhiv stečajnemu upravitelju družbe Biobanka, d.o.o. v stečaju, pri čemer se ob predaji pripravi in izda potrdilo o predaji dokumentacije. GaiaCell mora o uničenju voditi evidence o uničenih vzorcih, na način, da pripravi seznam vzorcev, ki so bili uničeni, kdaj je to potekalo in katere osebe so bile pri tem prisotne.

Predstavniki JAZMP pri uničenju vzorcev praviloma niso prisotni, lahko pa je prisoten predstavnik/pooblaščenec imetnikov vzorcev, saj zaradi omejitve prostora in velikega števila imetnikov vzorcev, ne morejo biti prisotni vsi imetniki.

Iz zgornje tabele je razvidno, da se stroški uničenja vzorcev po posameznih ustanovah izjemno razlikujejo. Glede tovrstnih stroškov smo vprašali tudi zavod za transfuzijsko medicino, a nam podatka niso mogli posredovati:

»Stroški ravnanja in odstranjevanja zdravstvenih odpadkov so običajno del pogodbenih razmerij z zbiralci oziroma izvajalci obdelave in se lahko obračunavajo na podlagi tehtanja, količin in zahtevnosti obdelave. Ti se načeloma izračunajo glede na težo odpadkov ali paketno storitev ter vključujejo zbiranje, transport in obdelavo, pri čemer so cene odvisne od dogovorjenih pogodb in specifikacij med povzročiteljem in izvajalcem,« je povedala dr. Ivica Marić, strokovni direktor zavoda RS za transfuzijsko medicino.

Donacija pa vas ne bo stala nič

Če lastniki vzorcev popkovnične krvi ali tkiv popkovnice ne želijo imeti s hrambo nobenega stroška več, lahko vzorec donirajo. Če ga bodo donirali v raziskovalne namene podjetju GaiaCell, jim tam ne bodo zaračunali ničesar – niti shranjevanja za nazaj. Če pa ga bodo donirali drugi ustanovi, se jim bo obračunal strošek shranjevanja za nazaj (80 evrov in davek) in strošek prenosa po ceniku (424,76 evra in davek). 

Kaj Štefanič svetuje imetnikom vzorcev popkovnične krvi in tkiva?