Bo stanje v zdravstvu določilo zmagovalca volitev?

Sogovorniki so si pri opisovanju trenutnih razmer v zdravstvu enotni: čakalne vrste so predolge, manjka večji osebni stik s pacientom, politiki so popolnoma zanemarili dialog s stroko, administrativne obremenitve zdravnikov so prevelike, dolgoročne strategije razvoja zdravstvene dejavnosti ni ...

Ljudje so pred štirimi leti pričakovali korenite spremembe v zdravstvu, reformo, ki jo je obljubljala Golobova vlada, a so ostali praznih rok. Po mnenju Janeza Poklukarja bi zato morali prevzeti politično odgovornost.

Tadej Ostrc je pojasnil, da se trenutno odvija boj z ideološkimi temami, namesto da bi se upravljalo s kadri in kapacitetami: »Vse to skupaj rezultira v odhode zaposlenih, izgubo programov in na tak način se čakalne dobe ne morejo skrajšati.«

Alenka Forte je opozorila, da čakalnih vrst ne bo možno skrajšati, dokler bomo imeli uravnilovko plačnega sistema: »Javni zavodi niso sposobni zaradi toge zakonodaje spremeniti načina dela, da bi lahko nagradili tiste, ki so pripravljeni popoldne skrajševati čakalne dobe.«

In kaj bi naredili, da bi bilo stanje boljše?

Poklukar bi najprej umiril sistem:

»Vse, kar smo v zadnjih štirih letih videli, je bil konflikt s stroko. Posledično je bil sistem neustrezno oziroma nezadostno voden in zaradi tega so bile izdane tudi neustavne zakonske podlage za usmerjanje tega sistema.«

Potem bi bilo po njegovem treba sprejeti poseben zakon o upravljanju in vodenju javnih zdravstvenih zavodov (JZZ). Lex specialis bi prinesel jasno razmejitev odgovornosti in depolitizacijo, se pravi omejitev vpliva politike na stroko: direktorji naj vodijo javne zavode in odgovarjajo, nadzorni sveti naj nadzirajo, država naj postavi cilje, katerim se sledi. »Ko bomo to enkrat uspešno ustvarili, tudi čakalne vrste ne bodo problem.«

Ostrc bi najprej vpeljal kratkoročne ukrepe. S stroko bi se bilo treba po njegovem dogovoriti, kje lahko povečamo kapacitete, da bi se začele skrajševati čakalne vrste.

»ZZZS bi moral nadzirati in aktivno upravljati čakalne vrste. Danes imamo po podatkih OECD od 20 do 25 odstotkov neizkoriščenih kapacitet samo iz naslova slabe organizacije in to moramo nasloviti.«

Tudi Poklukar se strinja, da je treba zagotoviti ustrezno število zdravstvenih kapacitet, da ne bodo naši prebivalci hodili v tujino, ker so v Sloveniji predolge oziroma nedopustne čakalne dobe. Glede ZZZS pa Ostrc meni, da nimamo časa za velike strukturne spremembe in da je treba dati tamkajšnjemu novemu vodstvu priložnost, da se obstoječi sistem nadgradi. 

Forte pa je prepričana, da se stvari ne bodo spremenile, dokler se zavarovalnica, ne bo zavedala, da je v službi plačnika. »Dokler delamo plansko zdravstvo, ne bo nič. Zdravstvo moramo osredotočiti na potrebe posameznika in zavarovalni sistem modificirati v tem smislu, da dobimo konkurenčne zavarovalnice, ki bi lahko konkurirale obstoječemu ZZZS.« Sogovornici se zdi nedopustno, da imamo v zdravstveni blagajni 6,2 milijarde evrov, ljudje pa čakajo na storitve in ne vedo, koliko dolga bodo čakali. 

Poleg tega se ji zdi nesprejemljivo še, da imamo veliko vrhunsko izobraženih zdravnikov, ki jih je ločevanje na javno in zasebno v tej vladi direktno porinilo iz JZZ.

»Vsi, ki imajo licenco, bi lahko pod enakimi pogoji na podlagi razpisa zavarovalnic ali zavarovalnice izvajali storitve,« je jasna Forte, ki ne razume ločevanja med javnim in zasebnim, saj to ni v korist bolnika.

Tudi Poklukarju in Ostrcu je žal vsakega strokovnjaka, ki odide iz javnega zdravstva. Žal je veliko odhodov posledica neustreznih zakonskih ukrepov in pa podlag, ki so bile sprejete v mandatu te vlade, smo še slišali V središču.

Enostavne rešitve ni

Poklukar meni, da lahko vrhunske strokovnjake lahko zadržimo z novim univerzitetnim kliničnim centrom, ki bo dejansko postavil kvartar na zemljevid Slovenije in strokovnjakom omogočil, da izvajajo vrhunskost.

Ostrc je prepričan, da bi kolege maksilofacialne kirurge zvabil nazaj na delo v obstoječ klinični center. Potrudil bi se, da jim izpolni želene pogoje, ki so jih postavili, saj Slovenija brez maksilofacialne kirurgije, ne moremo preživeti.

Forte se sprašuje, zakaj ne bi imeli vrhunski strokovnjaki individualnih pogodb.

Zdravstvo odločilno na volitvah

»Ljudje danes na vsakem koraku neposredno, ko so pacienti ali pa preko svojih bližnjih doživljajo stiske in pa seveda bolečine v čakalnih vrstah. Tako da verjamem, da bo na volitvah povedel tisti, ki bo zagotovil stabilnost in pa seveda garancijo, da bodo ljudje v prihodnje dobili storitve takrat, ko jih potrebujejo,« je dejal Poklukar.

Forte je dejala, da ne smemo pozabiti, da je zdravstvo zaradi pacienta - zaradi plačnika in okrog njega moramo izgraditi sistem, ki bo najboljši za njegove potrebe.

Tudi po mnenju Ostrca se je stanje v zdravstvu zažrlo v vsakega izmed nas. 

V oddaji V središču smo se pogovarjali tudi o tem, kaj so sogovorniki sami naredili v času njihove prisotnosti na ministrstvu za zdravje, da bi se čakalne vrste skrajšale, kako gledajo na to, da se paciente zaradi dolgih čakalnih vrst napotuje v tujino in se storitev plača, medtem pa plačano ne dobijo, če storitve opravijo pri nas. Poklukar je razkril, da bi nov klinični center lahko stal v Vižmarjah in da je bila ta lokacija že preverjana. Govorili smo tudi o investicijah in o tem, da se kupujejo aparature, pri čemer sploh nimamo kadra, ki bi z njimi rokoval. 

V središče smo vabili tudi državno sekretarko na ministrstvu za zdravje Jasno Humar, svetovalca ministrice za zdravje Dorjana Marušiča in predstavnike stranke SD, a se oddaje niso mogli udeležiti. Marušič se na naše sporočilo ni niti odzval.

Celotni oddaji V središču, ki jo je vodila novinarka Brigite Ferlič, prisluhnite spodaj: