Kako vročina vpliva na naše možgane

Tudi danes bo sončno, najvišje dnevne temperature bodo od 28 do 31, na Goriškem do 34 °C. Jutri bo še nekoliko bolj vroče, napoveduje Arso in opozarja na veliko toplotno obremenitev.

Visoke temperature vplivajo tudi na možgane, opozarjajo nevrologi, in čeprav si telo med dopustom lahko oddahne, možgani na drugi strani nikoli ne počivajo. So osrednji organ živčnega sistema in delujejo neprekinjeno – podnevi in ponoči. Zato je pomembno, da tudi poleti skrbimo za njihovo zdravje. 

Italijanski nevrologi so zato opozorili na pet nasvetov za te vroče dni:

1. Hidratacija in prehrana - Možgani porabijo veliko energije in so občutljivi na vročino. Ko temperatura preseže 34 °C, se telo prilagodi s potenjem, kar znižuje elektrolite in krvni tlak, posledično pa se zmanjša dotok krvi v možgane. To lahko vodi v kognitivne težave, razdražljivost ali celo delirij, zlasti pri starejših in otrocih. Zato je ključno piti dovolj vode ter uživati prehrano bogato z zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi žiti, ribami in zdravimi maščobami (npr. olivno olje). Dobro se je izogibati alkoholu, predelani hrani in obilnim večernim obrokom.

2. Kakovosten spanec - Spanec je bistven za regeneracijo nevronov. Tudi med dopustom je priporočljivo spati vsaj 7 do 8 ur na noč. Potrebno je ohranjati redno spalno rutino. Izogibati se poznemu spanju, saj to vpliva na spomin, čustveno stabilnost in sinaptično plastičnost.

3. Gibanje - Poletje je idealen čas za telesno aktivnost, ki spodbuja nastanek novih nevronov in izboljšuje prekrvavitev možganov. Priporočene dejavnosti, ko so temperature primerne, torej zjutraj ali zvečer, so hoja, plavanje, kolesarjenje – vsaj 30 minut dnevno. Ena sama vadbena seja lahko izboljša razpoloženje in kognitivne funkcije za več kot 24 ur.

4. Kognitivna stimulacija - Počitnice so odlična priložnost za učenje novih stvari in raziskovanje neznanih krajev. To krepi plastičnost možganov in spodbuja ustvarjanje novih spominov. Koristne dejavnosti so reševanje križank in branje.

5. Družabnost - Socialne interakcije so ključne za ohranjanje kognitivne rezerve in preprečevanje depresije. Pogovori, igre in skupne izkušnje z drugimi ljudmi pozitivno vplivajo na možgane. Pasivna osamljenost je škodljiva, medtem ko je aktivna samota lahko koristna za regeneracijo.