side-text

O delovanju urgentnih centrov in pomanjkanju zdravnikov, ki bi bili še pripravljeni dežurati na urgenci, smo se v oddaji V središču pogovarjali z Darkom Čandrom z ministrstva za zdravje, zdravnikoma Matejem Rubellijem Furmanom in Klemnom Mojškercom in Denisom Tomšetom, direktorjem ZD Trbovlje. Foto: uredništvo

Zdravstvo

Ko v urgentnem centru ostane le še pol urgentne zdravnice ...

So bolnišnice in urgentni centri pred kolapsom? Zdravniška stroka opozarja na izjemno pomanjkanje urgentnih zdravnikov, ki jih zdravstvo nadomešča z drugimi zdravniki specialisti, ti pa nato izostanejo od dela v svojem primarnem okolju in slabšajo oskrbo svojih pacientov. Kako blizu smo torej zaprtju urgentnih centrov? 

Pretekli teden je odjeknila vest, da utegne urgentni center v Trbovljah zapreti svoja vrata, zaradi pomanjkanja zdravnikov, ki bi lahko dežurali, je stanje izjemno kritično tudi v splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Tema tokratne oddaje V središču je torej vezana na izjemno akutno temo obstoja nekaterih urgentnih centrov. V studio portala Info360 smo povabili zdravnika internista Klemna Mojškerca iz splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Denisa Tomšeta, direktorja zdravstvenega doma Trbovlje, urgentnega zdravnika Mateja Rubellija Furmana z Obale in Darka Čandra z ministrstva za zdravje, kjer skrbi za urejanje sistema nujne medicinske pomoči.

Na temo zagotavljanja nemotenega delovanja urgentnega centra Trbovlje je sicer včeraj potekal sestanek na ministrstvu za zdravje, a do dogovora še niso prišli, rešitve bodo iskali v prihodnjih dneh.

V slovenjgraški bolnišnici pričakujejo izjemno hiter odziv odgovornih na državni ravni, sicer se lahko zgodi, da njihov urgentni center ne bo mogel več delovati 24/7.

Z nepremostljivo situacijo se bomo soočili že decembra, saj kadra za nemoteno delo ne bo dovolj, je poudaril tamkajšnji internist Mojškerc.

Povedal je, da je težko privabiti zdravnike za delo na urgenci, ker gre za zahtevno delo in ker na račun dežurstev na urgenci zdravniki izostanejo od dela v svojem primarnem okolju. Rešitev problemov vidi v spremembi sistema razpisanih republiških specializacij in v tem, da bi obveznost dežurstva v regiji porazdelili med vse zdravnike.

V njihovem urgentnem centru morajo delo pokrivati tudi internisti, ki pa jih že tako primanjkuje. Urgentne zdravnice imajo le še za "pol" človeka. Po mnenju Mojškerca se dobro sliši, da bi dežurali kolegi nad 55 ali celo 60 let, ampak oni imajo po njegovih besedah vsega dovolj. Celo življenje so imeli ogromno dežurstev na mesec in so pričakovali, da se bodo lahko v določeni starosti malo umirili, zdaj pa jih sistem sili v drugo smer.

V slovenjgraški bolnišnici so se dve leti trudili, da so se v enoto za nujne preglede vrnili dežurati zdravniki iz zdravstvenega doma, pa še to le delno. Zdaj se podobna situacija odvija v trboveljski bolnišici: težave s kadri so se pojavile po odhodu sodelavcev zdravstvenega doma Trbovlje julija lani. Direktor tamkajšnjega ZD Trbovlje Denis Tomše je dejal, da je treba nujno medicinsko pomoč in dežurno službo v urgentnem centru pokriti, vendar samo ob soudeležbi vseh akterjev v Zasavju. Zatrdil je, da je ZD Trbovlje še pripravljen delati v urgentnem centru Trbovlje, če bo vodstvo trboveljske bolnišnice enoto za hitre preglede zapolnilo v času dežurstev, torej preko vikendov in praznikov.

Urgentni zdravnik Matej Rubelli Furman je poudaril, da si njegovi kolegi želijo predvsem varnega delovnega okolja, okolja v katerem lahko funkcioniraš: ne da si stalno pod pritiski bodisi birokratskimi, bodisi zaradi raznoraznih tožb in pritožb. Poudaril je, da je mlade v specializacijo, ki spada med najtežje in najbolj stresne, zelo težko privabiti: danes mnogim veliko več pomenijo prosti čas in družinske vrednote kot pa nekaj sto evrov, ki bi jih dobili v težavnem dežurstvu, je bil jasen sogovornik. Izpostavil je tudi, da postaja njihovo delo vse težje tudi zaradi pacientov, ki že »vse vedo.«

Na ministstvu za zdravje se že od leta 2015 trudijo vzpostaviti učinkovito mrežo nujne medicinske pomoči. Kot je dejal predstavnik ministrstva Darko Čander, ni dovolj zgolj, da se glede tega poenoti stroka, pač pa bi se morala tudi politika. Leta 2015 je po njegovem namreč prav lokalna politika zaustavila napovedane spremembe, ker so želeli imeti enako oskrbo »kot včeraj.« 

Vprašati se je namreč treba, ali je res smiselno imeti 57 dežurnih mest, med tem ko lahko pacienti dobijo recept za zdravilo dobijo samo v enajstih dežurnih lekarnah. 

S sogovorniki v oddaji smo poskušali odgovoriti še na vprašanja, s čim privabiti mlade zdravnike v najzahtevnejše specializacije, o tem, ali je smiselno uvesti prispevek za vse nenujne obiske urgence in če se lahko zdravnike sploh prisili v dežurstva na drugih deloviščih po državi, ... Vabimo vas, da si celotno oddajo V središču z voditeljico Brigite Ferlič Žgajnar ogledate v spodnjem posnetku.