Kupili reševalne helikopterje, pozabili pa uzakoniti sistem reševanja

V Sloveniji se nujna helikopterska medicinsko pomoč izvaja s helikopterji, ki jih zagotavljata slovenska vojska in policija. Ti helikopterji v nočnem času in megli ne letijo, zato so pred nedavnim slovensko planinko reševali Avstrijci. Že leta se vrstijo pozivi, da bi se uredilo HNMP na način, ki bi bil lahko maksimalno učinkovit.

Na 75. strani Programa za delo koalicije 2022-2026 zato ne preseneča naslednja obljuba:

»Sistemsko bomo izboljšali dejavnosti helikopterskega reševanja v Sloveniji (HNMP).« 

Pa so ga? Niso.

Gre še za eno od obljub Golobove vlade, ki ostaja neizpolnjena. V kompleksno področje, ki ga je treba nujno urediti, bo morala zagristi koalicija, ki bo sestavljena po volitvah 22. marca 2026. 

Obljuba, da bo služba helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) po skoraj 30 letih vendarle sistemsko urejena, da bomo dobili helikopterje, ki bodo namenjeni samo zdravstvu in nujnim reševalnim prevozom, torej reševalna vozila v zraku, je bila dobra za nabiranje političnih točk. Ko pa so se potrebne točke nabrale, je ta obljuba ostala pozabljena oziroma niso z njenim uresničevanjem prav nič hiteli.

Spomnimo se, kako se je teme helikopterskih reševalnih prevozov pred volitvami 2022 v pogovoru z reševalcem Robertom Sabolom čustveno dotaknila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda). 

​In kako je Klakočar Zupančič, kandidatka za poslanko Gibanja Svoboda, danes zadovoljna z uresničitvijo zgoraj navedene koalicijske zaveze? Kaj se je po njenem na področju HNMP sistemsko izboljšalo, je koalicijska zaveza uresničena in če ni, zakaj ne? 

Iz državnega zbora so odgovorili, da je predsednica ves čas izražala podporo temu, da Slovenija dobi helikopter, ki bo namenjen za nujno medicinsko pomoč, saj, kot je poudarjala, to odločilno prispeva k preživetju hudo poškodovanih in obolelih oseb ter njihovemu hitrejšemu okrevanju. S tem pa se tudi zmanjšujejo razlike pri dostopnosti do storitev na odročnih krajih in mestih.

»S tem, da bo Slovenija dobila dva helikopterja za ta namen, bo to brez dvoma pomenilo izboljšanje helikopterskega reševanja v Sloveniji in velik doprinos za zdravstveno oskrbo vseh pomoči potrebnih,« so še zapisali.

S tem pa v resnici niso odgovorili na naša vprašanja. 

Organizacijski model izvajanja HNMP ostaja enak 

V sekciji reševalcev v zdravstvu s stanjem niso zadovoljni, saj ostaja stanje popolnoma nespremenjeno.

»Če govorimo o sistemskih izboljšavah helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) v mandatu aktualne vlade, je treba povedati, da na tem področju v primerjavi s stanjem pred letom 2022 ni bilo izvedenih bistvenih sistemskih sprememb. Organizacijski model izvajanja helikopterskega reševanja, vloga posameznih institucij ter način vključevanja zdravstvenih ekip ostajajo v osnovi enaki kot v preteklih letih,« je orisal predsednik omenjene Sekcije Thomas Germ. 

Edini konkretnejši korak, ki ga je mogoče po njegovem izpostaviti, je razpis za nakup dveh namenskih helikopterjev za potrebe HNMP. Vendar pa tudi ta projekt odpira številna vprašanja. »Del strokovne javnosti je namreč že v fazi priprave opozarjal, da izbrana rešitev ne sledi v celoti strokovnim priporočilom glede optimalne organizacije in optimalne oskrbe pacienta ter tehničnih zahtev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči.«

Namesto oblikovanja širokega strokovnega konsenza je bilo po mnenju Germa mogoče zaznati precejšen politični vpliv na proces odločanja. Tak pristop je po ocenah dela stroke prispeval k razdeljenosti znotraj strokovne skupnosti, namesto da bi vodil k enotni, strokovno utemeljeni sistemski rešitvi v prid potrebam pacientov.

Čeprav je nakup novih helikopterjev lahko pomembna investicija v prihodnje zmogljivosti, pa po besedah sogovornika sam po sebi še ne pomeni sistemske reforme helikopterske nujne medicinske pomoči. »Ključna vprašanja, kot so jasen organizacijski model HNMP, dolgoročna strategija razvoja, kadrovski standardi, operativna organizacija, ostajajo v veliki meri nerešena. Zakonsko pravna podlaga, ki opredeljuje dejavnost HNMP, pa sploh ne obstaja.«

Zato je težko govoriti o resničnem sistemskem izboljšanju HNMP v tem mandatu. Bolj, kot za celovito reformo gre za posamezne, deloma tudi sporne korake, ki brez širšega strokovnega soglasja težko predstavljajo trajno in stabilno rešitev za razvoj helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji, meni Germ.

Janko Rebolj, kot novodobni Don Kihot: bil je boj z mlini na veter, saj je želel jasne odgovore o tem, kam je pravno umeščena HNMP in kdo nosi odgovornost za njeno delovanje. Po njegovih poizvedbah je jasno, da je organiziranost HNMP pravno popolnoma v zraku: nima enotnega operativnega nosilca, nima enotne proračunske odgovornosti ... Foto: Uredništvo

Enako oceno podaja tudi reševalec Janko Rebolj, magister zdravstvene nege, ki je vložil veliko truda in časa, da bi prišel do odgovorov o tem, kako v resnici je v pravnem smislu urejena HNMP, kdo spremlja njene rezultate, kako se financira, ipd. Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja je na uradne institucije (ministrstva za notranje zadeve in zdravje, upravo za zaščito in reševanje ...) pošiljal vprašanja in prosil za dokumente. Kakšen je bil izplen? 

Po neštetih dopisih in po tem, ko so ga od enega organa preusmerjali na drugega, mu v njegovih prošnjah delno ugodili ali pa ga prosili za podaljšanje rokov za odgovore, lahko danes z vso gotovostjo trdi, da se v Sloveniji HNMP izvaja že več kot 20 let, vendar zanjo ne obstajajo jasna zakonska podlaga, določen nosilec sistema, enotno financiranje niti nadzor kakovosti.

»Dejavnost se v praksi izvaja kot »državna aktivnost«, a brez zakona, brez odgovornosti in brez merljivih kazalnikov uspešnosti (odzivni časi, dosežena zlata ura),« je strnil Rebolj.

Če se helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji izvaja kot državna aktivnost z zrakoplovi policije, potem zanjo praviloma ne velja civilni režim letalskih operacij, ugotavlja Rebolj. Kljub temu se državne institucije v investicijski dokumentaciji za urejanje tega področja sklicujejo na Uredbo Komisije (EU) št. 965/2012 in standard EN 13718-1/2, ki sta namenjena predvsem civilnim HEMS (Helicopter Emergency Medical Services) operacijam. »To odpira vprašanje, po katerem pravnem režimu se HNMP v Sloveniji dejansko izvaja in zakaj se pri utemeljevanju sistema navaja uredba, ki formalno velja za civilne letalske operacije.«  

Iz odgovorov državnih organov, ki jih je Rebolj dobil, izhaja, da si ministrstva in policija prelagajo pristojnosti, da ni pogodb, ki bi jasno urejale izvajanje HNMP kot zdravstvene dejavnosti, da se uporabljajo helikopterji in posadke brez sistemske umestitve v zdravstveni sistem ter da nihče ne nosi končne odgovornosti, če pride do zamud ali tragičnih izidov.

Odgovornost in financiranje so razpršena - razdeljena na več resorjev.

Stroški helikopterskih medicinskih intervencij se v državnem proračunu ne vodijo kot zdravstvena dejavnost. Ti odhodki so evidentirani v okviru finančnih načrtov policije in slovenske vojske. Pred letom 2015 stroški helikopterskih medicinskih intervencij sploh niso bili ločeno evidentirani. To pomeni, da za obdobje več kot desetletja ni mogoče natančno ugotoviti, kolikšna javna sredstva so bila porabljena za izvajanje teh intervencij, opozarja Rebolj. 

Gre za sistemski problem, ki neposredno vpliva na preživetje pacientov, porabo javnega denarja in varnost posadk, opozarja Rebolj. 

Gibanje Svoboda si še vedno želi urediti sistem 

Člani Facebook skupine Slovenski namenski reševalni helikopter so glede HNMP pripravili anketo s šestimi vprašanji in stranke, ki bodo sodelovale na volitvah, prosili za odgovore. Kljub temu da so bili naprošeni, da odgovarjajo z da ali ne, so to navodilo očitno spregledali le v Gibanju Svoboda. Tako so tam na vprašanje, ali se strinjajo, da aktualni nakup dveh helikopterjev ne bo pripomogel k vzpostavitvi sistema HNMP odgovorili: 

»Cilj je, da vzpostavimo javni zdravstveni zavod za nujno medicinsko pomoč, katerega del bo tudi oddelek za letalsko dejavnost zdravstva. S tem želimo sistemsko urediti področje helikopterske nujne medicinske pomoči.« 

Ampak to, da bodo sistemsko uredili področje HNMP, so obljubili že leta 2022. 

Vlada je junija 2024 sicer sprejela sklep, da se bodo helikopterska nujna medicinska pomoč, medbolnišnični helikopterski prevozi in prevozi otrok v inkubatorjih dolgoročno izvajali kot državna služba z zrakoplovi policije. Policija je bila tako določena za prevoznika, s tem pa naj bi se HNMP prvič sistemsko uredila kot državna, organizirana dejavnost. A pot do tja je še dolga.