Foto: Magnific
Minister za zdravje bi podelil 24 koncesij
Prispevek koncesionarjev k skrajševanju čakalnih vrst ne more biti zadosten, saj glede na svoj obseg in zmogljivosti, ne morejo rešiti ali popraviti pomembne težave slovenskega zdravstva, to pa je premajhna produktivnost javnih zavodov.
Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Tadeja Ostrca je med vladnimi gradivi v obravnavi objavilo predlog uredbe o podelitvi koncesij zasebnikom v 13 specialističnih zdravstvenih in zobozdravstvenih dejavnostih. Za primerjavo, v dveletnem obdobju prejšnje Janševe vlade (2020-2022) je bilo podeljenih 22 koncesij, v štiriletnem obdobju Golobove vlade pa vsaj 18 koncesij, pišejo Finance.
Koncesije bodo podeljene za 15 let in na podlagi javnega razpisa, katerega objavo ministrstvo za zdravje napoveduje v 30 dneh od uveljavitve uredbe. Ta pa bo začela veljati dan po objavi v uradnem listu. Koncesijski program zasebnikov v zdravstvu financira ZZZS.
Kje točno, v katerih občinah bi se lahko relativno kmalu okrepila javna mreža izvajalcev, seveda če bo na razpisu za to dovolj interesentov med zasebniki in bodo izpolnjevali pogoje ter bili izbrani, še ni znano, saj predlog uredbe govori o širših območjih, o zdravstvenih regijah.
Predlog uredbe določa podelitev 24 koncesij, med njimi je največ (deset) predvidenih za ortodonte, na katere je treba čakati tudi več let. Težave so tudi, ko se ortodont upokoji ali se v javnem zavodu program neha izvajati zaradi odhoda ortodonta, njegovih pacientov pa ne prevzame nihče; ko se prijavijo pri drugem ortodontu, spet padejo na konec čakalnega seznama. Na nesprejemljivo kršitev pravic otrok in mladostnikov v ortodontskem zdravljenju je opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek.
Po predlogu uredbe se koncesije podelijo zaradi zagotavljanja potrebne dostopnosti zdravstvenih storitev in skrajšanja čakalnih dob.
Na ministrstvu so v gradivu poudarili, da gre pri predlaganih koncesijah za programe, ki so se že izvajali ali v javnem zavodu ali kot koncesije, vendar pa so jih izvajalci iz različnih razlogov nehali izvajati oziroma so koncesije vrnili in »bi jih lahko poimenovali kot t.i. nadomestne koncesije«.
Ministrstvo tudi pojasnjuje, da »javni zdravstveni zavodi v posamični zdravstveni regiji v izvajanje ne morejo prevzeti navedenih programov, bodisi zaradi kadrovske podhranjenosti ali prostorske stiske. Ministrstvo za zdravje je poizvedbe glede prevzemov programov posredovalo v vse tiste javne zdravstvene zavode v posamični zdravstveni regiji, ki imajo v pogodbi z ZZZS dogovorjen posamezni program«. Če odgovora od javnih zavodov niso prejeli, so šteli, da določenega programa ne morejo prevzeti, zato predlagajo podelitev koncesije.
Zobozdravstvena dejavnost, tudi ortodontska, se lahko zelo splača - sto največjih zobozdravstvenih podjetij in zasebnih zavodov v Sloveniji je lani skupaj ustvarilo 139,8 milijona evrov prihodkov ter 17,7 milijona evrov čistega dobička, imeli pa so povprečno 865 zaposlenih.
Tole pa je seznam desetih ordinacij z največ prihodki pri nas.
Na Financah ob tem še opozarjajo, da prispevek koncesionarjev k skrajševanju čakalnih vrst ne more biti zadosten, saj glede na svoj obseg in zmogljivosti, ne morejo rešiti ali popraviti pomembne težave slovenskega zdravstva, to pa je premajhna produktivnost javnih zavodov.