Politiki opravljajo naloge, ki koristijo njihovi politiki in ta politika ni nujno v korist državljanov, čeprav se tako prikazuje, so se strinjali Marjan Sušelj, Tea Jedlovčnik in Bojan Kostić, gosti oddaje V središču.
Odhod štirih najbolj usposobljenih kirurgov je pogrom za klinični center
V zdravstvu vse bolj vre: pretekli teden je v splošni bolnišnici Novo mesto odpoved dobil ortoped Gregor Kavčič, iz oddelka za maksilofacialno kirurgijo pa odhajajo štirje izkušeni kirurgi. O tem, kakšno bo zdravstvo za paciente po maju 2026, ko ne bo več dovoljeno prepletanje javnega in zasebnega, smo se v oddaji V središču pogovarjali s Teo Jedlovčnik, specialistko plastične in rekonstruktivne kirurgije, zdravnikom Bojanom Kostićem, predstavnikom sindikata Fides in Marjanom Sušljem, nekdanjim direktorjem zavoda za zdravstveno zavarovanje in zastopnikom pacientovih pravic.
Zaradi novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki postavlja popolno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom, bodo ljubljanski klinični center Ljubljana v kratkem zapustili štirje maksilofacialni kirurgi. V zvezi z njihovimi odhodi, ki pomenijo hud udarec tako za paciente kot nadaljnji razvoj stroke, so imeli včeraj na ministrstvu za zdravje sestanek, ki pa - pričakovano, ni prinesel rešitev. Sestanek je bil namreč sklican po letu dni neuslišanih opozoril stroke.
S svojimi odhodi iz javnega zdravstva, se bodo do maja 2026, ko bo dokončno uveljavljena razmejitve javnega in zasebnega, maksilofacialnim kirurgom pridružili še zdravniki nekaterih drugih specialnosti. V oddaji V središču nas je zanimalo, kaj bo to pomenilo za paciente?
Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic je odgovoril, da nič dobrega. Čakalne vrste se utegnejo podaljšati, kakovost nekaterih storitev utegne pasti, predvsem pa ga je zmotilo, da se ukrepi ne sprejemajo dogovorno, da vlada med politiki in zdravniki vojna, ki ne koristi nikomur. Zaupanja ni več in spremembe izvajati v zdravstvu brez nekega soglasja ključnih deležnikov, je skorajda usojeno na neuspeh, je orisal trenutno situacijo Sušelj.
Zdravstvo je po njegovem letalonosilka, katere smeri ne moreš obrniti čez noč:
»Ukrepi od danes na jutri so lahko zelo moteči in boleči na koncu za paciente. Če sem nekoliko kritičen do dosedanjega dela vlade v tem mandatu, so se smeri v zdravstvu zelo spreminjale. Vemo, da smo v začetku imeli zelo veliko denarja za izvajanje storitev brez omejitev in smo na nek način spodbujali izvajanje, ne glede na to, ali je bilo to v javnih zavodih ali je bilo to pri koncesionarjih, čez nekaj časa so se pogledi in cilji glede tega popolnoma spremenili.«
Danes smo torej na mestu, ko grozi, da pacienti določenih posegov v javnem zdravstvu ali kjerkoli drugje sploh ne bodo dobili ali pa bodo morali nanje tako dolgo čakati, da bo to lahko za marsikaterega bolnika tudi usodno.
Sušlju se zdi tovrstno eksperimentiranje s populacijo, izjemno neodgovorno.
Lahko, da je imela vlada dobre namene z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ampak po mnenju Sušlja ni upoštevala dejanskega stanja v slovenskem zdravstvu.
»Zgodba na maksilofacialni kirurgiji, pa na ORL, ni od včeraj. Generalni direktor je dolgo časa vedel, da je tistih nekaj dobrih kirurgov v kliničnem centru delalo 60, 30 ali 40 odstotkov v drugih ustanovah, zasebnih. Zakaj se to takrat ni ukrepalo, zakaj se to ni upoštevalo pri pripravi novele in ni opozorilo, da bo to prineslo težave? Če bi se poslušalo stroko in dejansko stanje na terenu, bi verjetno naredili nekoliko drugačno rešitev v noveli. Mi imamo tukaj ljudi in imamo njihove potrebe, ki jih moramo pokriti. Dejansko moramo vse sile usmeriti, da rešujemo njihove probleme, ne da kažemo, kdo je bolj pameten.«
Kirurginja Tea Jedlovčnik je opozorila, da bo splošno bolnišnico Novo mesto zapustila, nekateri kolegi pa bodo odšli že pred njo. Plastiki v Novem mestu opravijo približno 10 tisoč pregledov na leto in 2500 operativnih posegov, kar pomeni, da večine teh storitev tam ne bo več. Opraviti jih bodo morali tisti, ki ostajajo - mlajši zdravniki, kar pomeni, da so tudi manj izkušeni.
»Vsi, ki odhajamo, smo na nek način tudi mentorji, ki učimo. Predaje znanja ne bo,« je povedala Jedlovčnik.
In kaj to konkretno pomeni za pacienta? Kaj konkretno pomeni odhod štirih najbolj usposobljenih maksilofacialnih kirurgov. Je sploh mogoče, da se to res ne bo nič poznalo?
Po mnenju Jedlovčnik vsa ta zmeda, ta kaos, ki je nastal v zdravstvu, zdravnikom preprečuje izvajati osnovno poslanstvo: zdravljenje pacienta.
»Izgubljamo sapo ali moč na kreganju, preprečevanju, namesto da bi se začeli pogovarjati, kaj je za pacienta najboljše. In za pacienta je najboljše, da ima na voljo vse kapacitete, ki odgovarjajo standardom, da se teh ne omejuje. Ampak zdaj se zdravnike, ki jih je že tako premalo, omejuje in to ni dobro. Ko si enkrat bolan ti, je najbolj važno, da boš enkrat zdrav in zelo važno je, da bo to zadosti hitro.«
Bojan Kostić iz Fidesa, pa je opozoril, da je stanje na maksilofacialni kirurgiji le vrh ledene gore.
Če zdravniki svoje poslanstvo v redni službi opravijo, je absolutno nezaslišano, da se jim preprečuje popoldansko delo, je še dodal Kostić. Dejal je, da gremo v »balkanizacijo «zdravstvenega sistema: država obljublja storitve, ki jih ne boste mogli dobiti in dogajalo se bo, kar se na primer na področju ortodontije: pacienti, ki ne morejo teh storitev pridobiti v Sloveniji, gredo na Hrvaško in dobijo povrnjene stroške. To je po mnenju Kostića zgrešen način urejanja zdravstva.
Zato bi morali - tako v Fidesu, novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, nemudoma umakniti.
Vabimo vas, da prisluhnete celotnemu pogovoru, ki ga je vodila novinarka Brigite Ferlič Žgajnar in v katerem smo se dotaknili tudi zdravniške stavke, agencije za kakovost in tega, da bi moral denar slediti pacientom. Dodajmo, da smo v oddajo vabili tudi predstavnike ljubljanskega kliničnega centra, pet maksilofacialnih kirurgov in predstavnike ministrstva za zdravje, vendar se snemanja niso utegnili udeležiti.
