Onkološki inštitut: Zaradi rakotvornih kemikalij skrajšali delovni čas

Formaldehid je brezbarvni plin z močnim vonjem, ki se ga v vodnih raztopinah pogosto uporablja kot konzervans v medicinskih laboratorijih in mrtvašnicah. Znano je, da povzroča raka. Večja je količina in daljša je izpostavljenost, večja je verjetnost nastanka raka (rak nosne votline in grla). Izpostavljenost formaldehidu lahko poveča verjetnost za nastanek raka celo pri količinah, ki so tako majhne, da ne povzročajo simptomov.

Čas med izpostavljenostjo in nastankom s formaldehidom povezanega raka nosne votline je zelo različen in se giblje od 2 let za nekatere akutne oblike raka pa do 15 let.

Na zgoraj našteta dejstva se očitno v nekaterih zdravstvenih ustanovah, kjer so zaposleni na oddelkih za patologijo dnevno podvrženi delu z omenjenim plinom, požvižgajo. Med take ustanove očitno sodi tudi ljubljanski onkološki inštitut (OI), kjer bi morali biti prvi poklicani, da zmanjšajo vsa tveganja v povezavi z nastankom raka.

Meritve sovpadajo z nadzorom inšpektorata

Od 1. aprila 2025 do 30. novembra 2025 vodi Inšpektorat RS za delo pod vodstvom Katje Čoh-Kragolnik​ usmerjeno akcijo nadzora glede izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem s poudarkom na rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. Njihov cilj je, da se v tej akciji opravijo nadzori v slovenskih bolnišnicah – na oddelkih patologije, kjer so delavci izpostavljeni formaldehidu.

»Ker je akcija še v teku, lahko povemo, da so inšpektorji v nekaterih bolnišnicah ugotovili, da se meritve ne izvajajo,« so sporočili z inšpektorata. 

Onkološki inštitut in inštituta za anatomijo in patologijo ljubljanske medicinske fakultete smo vprašali:

• Kako pogosto in od kdaj preverjate prisotnost formaldehida v delovnem okolju?
• Ali se poleg prisotnost formaldehida preverja še prisotnost katerih drugih snovi?
• Na kakšen način se prisotnost teh snovi preverja? Kdo opravlja meritve?
• Kolikokrat so bile do zdaj koncentracije formaldehida ali drugih snovi v delovnih prostorih vašega inštituta presežene in kako ste ukrepali v teh primerih?

Na Onkološkem inštitutu so odgovorili, da so PRVE meritve glede prisotnosti formaldehida in drugih škodljivih kemikalij izvedli šele leta 2020, a so bile v času pandemije covida prekinjene.

V sklopu revizije ocene tveganja so bile ponovno zagnane v juniju 2025  - torej po obisku inšpektorata.

Na podlagi seznama kemikalij, ki jih uporabljajo posamezni oddelki na OI Ljubljana, se poleg prisotnosti formaldehida meri tudi prisotnost drugih nevarnih snovi.

Na OI so na določenih delovnih mestih ob meritvah zaznali preseganje mejnih vrednosti in takoj pristopili k ukrepom za znižanje izpostavljenosti (skrajšan delovni čas, spremembe delovnih navad pri izvajanju delovnih procesov, osebna varovalna oprema, dodatno odsesavanje, redno razkuževanje idr.).

Koliko zaposlenih je bilo torej izpostavljenih prekomernim hlapom rakotvornega plina? Na spletni strani OI piše, da na oddelku za patologijo ekipa 35 zaposlenih dnevno naredi od 600 do 800 obdelav tkivnih vzorcev.

Korektivni ukrepi na inštitutu za patologijo, na inštitutu za anatomijo prekoračene vrednosti

V nasprotju z OI pa so na medicinski fakulteti (MF), pod okrilje katere sodita inštituta za anatomijo in patologijo povedali, da redno preverjajo prisotnost formaldehida in drugih kemičnih snovi ter spremljajo skladnost njihove uporabe z veljavnimi predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu ter uvaja potrebne ukrepe. Meritve se izvajajo od leta 2002. Do leta 2023 jih je opravljal zavod za varstvo pri delu (ZVD), od takrat dalje pa podjetje Sinet.

Inštitut za patologijo od leta 2017 deluje v prenovljenih prostorih, ki zagotavljajo udobno delovno okolje, ki ne potrebuje obvezne certificirane osebne varovalne opreme, so povedali na MF.

V vseh rednih kontrolnih meritvah, ki so se izvajale do leta 2025 na Inštitutu za patologijo, so bile koncentracije formaldehida in drugih snovi vedno nižje od predpisanih mejnih vrednosti za osemurno izpostavljenost. Izjema je bila le pri meritvah marca 2025, ko je bila v prostoru narezovalnice inštituta presežena dovoljena koncentracija formaldehida.

Po ugotovitvi presežene vrednosti so nemudoma uvedli korektivne ukrepe: 

»Kontrolne meritve so nato potrdile, da so koncentracije formaldehida skladne z mejnimi vrednostmi.«

Na Inštitutu za anatomijo so redne kontrolne meritve pokazale prekoračitev mejnih vrednosti formaldehida, ki jih s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi ni bilo možno zmanjšati pod mejne vrednosti, zato so po priporočilih akreditiranih izvajalcev dodatno uvedli strokovno certificirano obvezno osebno varovalno opremo, ki zagotavlja zakonsko zahtevano zaščito delavca.

»Inštitut za anatomijo je v postopku prenove prostorov, kjer se izvajajo dela s formaldehidom.«

Kemijska varnost je popolnoma neurejena 

Prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, predstojnico kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana, smo vprašali, kako komentira podatek inšpektorata za delo, da nekateri zdravstveni zavodi (oddelki patologije) meritev prisotnosti formaldehida sploh niso izvajali.

Kot izhaja iz njenega zapisa, je tako stanje ne preseneča.

»Tudi številne industrijske proizvodnje ne merijo - ne le formaldehida, pač pa še drugih karcinogenov, težkih kovin …«

Razlog vidi v tem, da mora delodajalec narediti oceno tveganja. V njej mora napisati, katere kemikalije ogrožajo zdravje njegovih delavcev. Nato mora narediti meritve.

»Če napiše, da nobena kemikalija ne ogroža zdravja, meritve niso potrebne. Če napiše, da je tveganje, ve, da mora narediti meritve in te stanejo.«

Večine snovi v Sloveniji ne analizirajo, pač pa po besedah sogovornice, pošiljajo v tujino: »Kam naj pošljejo, največkrat ne vedo. In čisto na koncu: inšpekcija zelo malo kontrolira. Inšpektorjev je premalo in so predvsem usmerjeni na delovna razmerja.«

Kemijska varnost je po besedah Dodič Fikfak popolnoma neurejena: ne vemo, koliko delovnih mest v Sloveniji je sploh kemijsko ogroženih, niti koliko in kateri ljudje so izpostavljeni karcinogenom in katerim …

»Na primer: silicijev dioksid je karcinogen. Spraševali smo 1200 podjetij z več kot 10 zaposlenimi v Sloveniji, ki imajo osnovno proizvodnjo s kremenčevim peskom, naj nam posredujejo meritve, ki so jih kadarkoli v času svoje proizvodnje naredili. Meritve je naredilo le 23 podjetij in to vsega skupaj 57 meritev v vsem času obratovanja.«

Okoli 800 evrov za eno meritev, potrebne so vsaj tri 

V zdravstvenih ustanovah kakor tudi pri ostalih delodajalcih, kjer so delavci izpostavljeni formaldehidu, drugim rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem, kakor tudi drugim nevarnim kemičnim snovem, ki nimajo predhodnih lastnosti (rakotvorne, mutagene oz. reprotoksične) se mora preverjati prisotnost le-teh v rokih določenih v kemijski oceni tveganja, so povedali na Inšpektoratu za delo. 

Dr. Sara Seršen iz zavoda za varstvo pri delu (ZVD), kjer se ukvarjajo tudi z merjenjem kemijskih škodljivosti, je pojasnila, da ena meritev prisotnosti formaldehida v delovnem okolju stane približno 800 evrov.

»Meriti je treba na običajen delovni dan. Če tri meritve določijo, da je izpostavljenost formaldehidu manjša oziroma nizka – izmerjene je manj kot 10 odstotkov dovoljene vrednosti, potem nadaljnje meritve na tem delovnem mestu niso več potrebne,« je pojasnila Seršen in dodala, da so na oddelkih patologije vrednosti vedno dokaj visoke.

In v takih primerih se potem lahko določi periodiko opravljanja meritev, ki se jo vnese v oceno tveganja.

V prvi oceni delovnega mesta morajo torej biti opravljene najmanj tri meritve. Se pa te napovedo vnaprej, zato se lahko delodajalci nanje tudi pripravijo.

Meritve potekajo na način, da zaposleni dobijo osebni vzorčevalnik, neke vrsto osebno črpalko – ta vleče zrak čez absorber: vzorči se dve uri. Absorber se nato pošlje v laboratorij, kjer se analizira vrednosti in se te vrednosti preračuna glede na delovno mesto (upošteva se število delovnih ur), je razložila sogovornica. 

Za varno delo s formaldehidom je po besedah Seršen ključno dobro prezračevanje, zaposleni pa morajo imeti posebne mize z odsesavanjem od spodaj (formaldehid je težji od zraka). Priporočljiva je tudi uporaba mask s filtri.  

Osebna varovalna oprema, je po besedah sogovornice iz ZVD le kratkotrajna rešitev za zmanjšanje izpostavljenosti in naj se uporablja le kot zadnja možnost.

Kot je še dejala Seršen formaldehid izjemno hitro razpade, saj na zraku ni stabilen. 

Raziskava o tem, koliko več težjih bolezni imajo slovenski zdravstveni delavci, ki so dnevno delali v okolju, izpostavljenem formaldehidu, ne obstaja, je povedala Metoda Dodič Fikfak.

»Pri sklepanju glede tovrstnih povezav se vedno orientiramo poleg stopnje izpostavljenosti po dognanjih iz literature. Razlike v vplivu so so-odvisne od rase, mogoče genetskih različnostih, ki jih še ne poznamo, zato pri študijah vedno upoštevamo kot motilec raso, starost in spol ter socialni status. Ali povedano drugače; kar ista koncentracija formaldehida povzroča belim Američanom, povzroča tudi belim Evropejcem iste starosti in istega spola.«

Kolikšne pa so kazni, če se meritev glede prisotnosti nevarnih kemijskih snovi na delovnem mestu ne izvaja, pa bi se po oceni tveganja morala?

Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje delodajalca, odgovorno osebo delodajalca pa z globo od 500 do 4.000 evrov, so povedali na inšpektoratu za delo.