Po božičnici in vinjetah še "predvolilni" bonbonček Maljevca

Ljudje, ki so v domovih za ostarele in že od julija plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo, nimajo od tega še nič. To pa se bo z omenjenim interventnim zakonom spremenilo. Ta jim bo namreč omogočil, da bodo v sistem dolgotrajne oskrbe prevedeni avtomatično, in jim s tem v zvezi ne bo treba čakati odločb.

Okoli 20 tisoč ljudi, ki so že varovanci domov za ostarele in bodo do konca novembra podali soglasje za prevedbo v dolgotrajno oskrbo, bodo torej od 1. decembra 2025 finančno na boljšem. Iz svojega žepa bodo morali namreč plačati le nastanitev in prehrano v domu, stroški za oskrbo pa bodo poravnani s sredstvi za dolgotrajno oskrbo.

Poglejmo konkretno. Nekdo, ki bi za nadstandardno nastanitev v določenem domu in višjo 4. raven oskrbe od decembra plačeval 1596 evrov, bo zaradi vključitve v dolgotrajno oskrbo plačeval bistveno manj, in sicer 806 evrov. Spet drugi, ki bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, bo za najnižjo raven oskrbe v standardni namestitvi v enem od domov plačeval 700 evrov namesto 910 evrov.

To je za vse obstoječe varovance, odlična novica, za vse tiste, ki se bodo v domove želeli vključiti po 1. decembru, pa ne bo prav nič pomagalo. Ti bodo namreč morali še vedno plačevati višjo ceno doma, četudi so na center za socialno delo podali vlogo za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe. Odločbe namreč ne bodo tako hitro dobili, če pa bodo želeli v dom brez nje, se vanj ne bodo mogli vključiti po zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), pač pa po zakonu o socialnem varstvu (ZSV).  

Domovi zdaj pospešeno zbirajo soglasja obstoječih varovancev za prevedbo v dolgotrajno oskrbo. Tinkara Godec, direktorica družbe Deos, ki upravlja več domov za starejše, v katerih imajo okoli 1500 varovancev, je povedala, da so soglasja za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe podali že skoraj vsi.

»Morda sta po eden ali dva v posameznem našem domu, ki soglasja nista podala.«

Za tiste, ki sami niso sposobni dati soglasja, pa še nimajo postavljenega skrbnika, bo interventna zakonska podlaga omogočila nižje položnice za nastanitveni del vse do pridobitve skrbnika, kar je prav tako dolgotrajni postopek.

Vstop v dom je vredno odložiti do pridobitve odločbe

Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac, smo vprašali, kaj bo z ljudmi, ki se bodo v domove vključili od 1. decembra po ZSV in bodo morali plačevati visoko ceno, čeprav so vlogo za vključitev v dolgotrajno oskrbo na CSD že dali. Se jim bo kasneje razlika med polno ceno in tisto, ki bi jo plačevali, če bi bili vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, povrnila? 

»Če se bo nekdo zavedno odločil, da vstopi v sistem po ZSV in bo potem vložil vlogo za vstop v dolgotrajno oskrbo v instituciji, bo do znižanega plačila oz. plačila po ZDOsk-1 upravičen po sklenitvi osebnega načrta,« so pojasnili na ministrstvu. 

Vstop v dom z vidika stroška bi torej veljalo preložiti na čas, ko je posameznik odločbo že pridobil, seveda v kolikor njegovo zdravje to dopušča. 

Plačevali za oskrbo, a je nikoli niso prejeli

Na odziv omenjenega ministrstva pa še čaka gospa (ime je znano uredništvu, pisma objavljamo v nadaljevanju), ki jim je pisala aprila in maja 2025, a do danes še ni dobila niti vljudnostnega odziva, da so njeno pismo prejeli. Pred nedavnim je svojega očeta, ki je prispevek za dolgotrajno oskrbo plačeval, do oskrbe pa nikoli prišel, že pokopala. 

Interventni zakon povzročil nove nepravičnosti

Strnimo: obstoječ varovanec doma za starejše bo v sistem dolgotrajne oskrbe preveden avtomatsko - po podpisu osebnega načrta dolgotrajne oskrbe. Tisti, ki bo varovanec doma postal po 1. decembru, pa bo moral čez zamuden postopek ocenjevanja. Od vloge do izdaje odločbe za vključenost v sistem dolgotrajne oskrbe bo lahko minilo leto ali več. Na centrih za socialno delo (CSD) morajo namreč skoraj ročno preverjati in vnašati vse podatke, saj informacijske baze še niso povezane. Zaprosila za vlagatelje posredujejo na zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (plačnik dolgotrajne oskrbe), zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostalim ločeno za vsak primer posebej.

Tadej Poberžnik, direktor CSD Koroška je povedal, da so trenutno v fazi zbiranja vseh podatkov za začetek izdajanja odločb za pravice iz dolgotrajne oskrbe, ki so začele veljati s 1. julijem 2025 (pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba).

»Postopek do izdaje odločbe je žal dolgotrajen, saj podatke zbiramo ločeno od različnih organov (IRSSV, MNZ, ZZZS). Po prejemu vseh potrebnih informacij bomo pristopili k pripravi odločb, ki jih bomo izdali izven enotnega informacijskega sistema, ki sicer še ni vzpostavljen.«

Programske rešitve, ki bi omogočale hitrejšo izdajo odločb, zaenkrat še niso realizirane, je dodal direktor. Po informacijah RTV je v pripravi razpis za novega izvajalca, kar pa je minister Maljevac po včerajšnji seji vlade zanikal. 

Razpis za vzpostavitev programske podpore za dolgotrajno oskrbo je bil objavljen 2. januarja 2025. Od dveh prijavljenih je posel dobilo podjetje Žejn. Žejn mora vzpostaviti celostno tehnično podporo do 31. oktobra 2026 z možnostjo trimesečnega podaljšanja. Pogodba z njim je bila podpisana 24. marca 2025.

Stroka: kdaj bo sistem dolgotrajne oskrbe zaživel v polnosti, ni mogoče napovedati

Janez Cigler Kralj, vodja poslancev NSi in prvopodpisani pod interpelacijo ministra Maljevca je javno že večkrat dejal, da minister ni izpolnil pravzaprav ničesar, kar je napovedal.

»Centri za socialno delo nimajo informacijskega sistema, ljudje nimajo odločb, nimajo niti storitev, že pri dolgotrajni oskrbi na domu se vse zatika in se ne more uvesti in se še ne izvaja v polnosti. Nimamo ključnih postavk za izvajanje dolgotrajne oskrbe, imeli pa smo pravočasni začetek pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo,« je kritičen Cigler Kralj.

Ivan Cafuta, direktor ljubljanskega CSD je povedal, da v zadnjem času izvajajo opravila, potrebna pred izdajo odločbe – izdelujejo prve ocene za uveljavljanje pravice do oskrbe na domu, vzporedno s tem pa pridobivajo podatke s strani drugih ustanov, ki jih potrebujejo pred izdajo odločb. Dogovarjajo se tudi s potencialnimi izvajalci pomoči na domu, saj jim je pomembno, da bo imel uporabnik možnost, da bo pravico tudi dobil.

»Sama odločba je kos papirja, ki dobi svojo polno veljavo, ko omogoči uporabniku dostop do pravice oz. pomoči, ki jo potrebuje.«

Kdaj pa bo sistem dolgotrajne oskrbe po njegovem lahko v polnosti zaživel?

Tega nam direktor Cafuta ni znal povedati. 

»Po moji oceni bo v tem letu prvim uporabnikom uspelo pridobiti pravico (za oskrbo družinskega člana so jo že zdavnaj) tudi za e-oskrbo in pomoč na domu. Jih bo malo ali veliko, ne vem. Glede na kadrovsko podhranjenost pri izvajalcih nisem optimist, da bodo lahko v oskrbo vključili vse, ki jim bomo z odločbo centra za socialno delo priznali pravice. Predpostavljam, da bomo še v tem letu izvedli tudi vse potrebne prevedbe, vezane na domsko oskrbo.«

Pri obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo so na ZZZS za leto 2025 načrtovani prihodki v višini 255,4 milijona evrov, odhodki pa 171 milijonov evrov. Načrtovan je presežek v višini 84,4 milijona evrov, pri čemer rebalans upošteva novo ureditev povračil sredstev zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zagotavljanje sredstev izvajalcem storitev dolgotrajne oskrbe.