Slovenci so izjemno solidarni. Tudi zaradi države, ki jih sili k plačevanju prispevkov za pravice, ki jih (še) ni mogoče koristiti. Foto: STA
Pravica iz prispevkov za dolgotrajno oskrbo se ne deduje
»Prispevek za dolgotrajno oskrbo deluje na enak način kot zdravstveno in pokojninsko zavarovanje,« sporočajo z ministrstva za solidarno prihodnost pod vodstvom Simona Maljevca. A dejstvo je, da svojci lahko po pokojniku dobijo vsaj vdovsko pokojnino, od prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki jih bo pokojnik vplačal, pa ne bodo imeli nič.
Predstavljajte si, da prispevek za dolgotrajno oskrbo plačujete 15 let, potem pa nepričakovano umrete. Ob tem morda marsikdo ocenjuje, da lahko v tem primeru vsaj del vplačanih prispevkov dobijo povrnjen svojci. Vendar je tako razmišljanje ZMOTNO. Prispevek za dolgotrajno oskrbo je namreč solidarnosten.
Kaj to pomeni konkretno? Oskrbovanci domov za starejše na primer, ki so prispevek za dolgotrajno oskrbo plačevali od 1. julija 2025 - pa so umrli ali pa se bodo od tega sveta poslovili, še preden jim bodo v domovih znižali položnice - so/bodo svoj del vplačanih prispevkov darovali prihodnjim generacijam.
»Prispevek za dolgotrajno oskrbo namreč deluje na enak način kot zdravstveno in pokojninsko zavarovanje,« pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac.
A to ne drži povsem. V primeru pokojninskega zavarovanja svojci pod določenimi pogoji po umrlem lahko prejemajo družinsko ali pa vdovsko pokojnino. Do 31. decembra 2013 pa so svojci umrlega iz naslova prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja za kritje stroškov pogreba prejeli tudi določen znesek pogrebnine (okoli 500 evrov). Pogrebnino pa od leta 2014 dobijo le svojci umrlih, ki imajo nizke dohodke, pri čemer pravico uveljavljajo na centrih za socialno delo. To torej dejansko pomeni, da se krog plačevanja širi, pravice pa se ožajo.
Če ima posameznik bruto plačo 2.000 evrov, mora mesečno za prispevek za dolgotrajno oskrbo vplačati približno 20 evrov. V 15 letih je to 3600 evrov, ki jih bo v primeru, da ne bo koristil dolgotrajne oskrbe in bo predčasno umrl, solidarnostno podaril v skupno malho. Če temu prištejemo še vse vplačane prispevke za zdravstveno zavarovanje, ki jih določen posameznik za čas življenja morda ne bo v veliki meri koristil, pridemo že do zajetnega solidarnega zneska.
Minister Maljevac je v petek sicer prestal interpelacijo, ki je je bil deležen predvsem zaradi nedelovanja sistema dolgotrajne oskrbe.
Prispevek za ta namen se ljudem redno trga, pravice iz tega naslova pa so za zdaj večinoma le na papirju
Nobena storitev dolgotrajne oskrbe, vezana na pomoč na domu, namreč še ni bila plačana, torej najbrž tudi ni bila izvedena, so ob petkovi interpelaciji spomnile Finance.si. Deluje e-oskrba, kar pomeni varnostni telefoni in zapestnice v sili – kar je oprema in izvedba Telekoma. Obstajajo oskrbovalci družinskega člana, tudi to je bilo v veliki meri vzpostavljeno že prej. Ni pa aktivnosti dolgotrajne oskrbe, kot so dejanska zamenjava plenic, oskrba ran, pomoč ranljivim skupinam pri življenju in opravilih.
Kako lahko to trdijo? To je mogoče sklepati na temelju podatka, da plačil pravic iz naslova vplačanih prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo s strani ZZZS (do 14. oktobra) še ni bilo, ob tem pa je bilo z obveznimi prispevki za dolgotrajno oskrbo sicer zbranih že več kot 142 milijonov evrov.
Občine sklepajo pogodbe z izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu. A sklenjene pogodbe ne pomenijo, da se storitve na domu tudi res izvajajo - odločbe centrov za socialno delo upravičencem namreč še niso izdane: do 3. oktobra so ob 4.500 vlogah izdali le tri odločbe.
ZZZS ni dobil še nobenega računa od izvajalcev pomoči na domu, ker teh storitev ni. Je pa prejel zahtevek Zpiza za zagotavljanje sredstev za dodatek za pomoč in postrežbo v višini 73,3 milijona evrov, ki ga bo poravnal do 29. oktobra 2025. Ta dodatek je stara socialna pravica in je bil do zdaj plačan iz denarja Zpiza. Zakon o dolgotrajni oskrbi ministra Maljevca pa je določil, da ZZZS letos in prihodnje leto to plača iz zbranih prispevkov za dolgotrajno oskrbo.
Na ZZZS pričakujejo tudi račun Telekoma Slovenije za storitve e-oskrbe na daljavo za približno 4.900 uporabnikov za storitve za julij, avgust in september 2025. Do 1. julija letos je Telekom storitve e-oskrbe že izvajal, vendar je to za upravičence plačeval državni proračun, po novem pa se to plača iz prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Morda bo minister kakšno dobro idejo za pohitritev udejanjanja dolgotrajne oskrbe dobil na mednarodni konferenci na visoki ravni o prihodnosti staranja in dolgotrajni oskrbi, ki bo potekala od danes - 26. oktobra pa do 29. oktobra 2025 v Københavnu.
