Pri Maljevcu neenako obravnavajo ljudi z oviranostjo

Osebe, ki bivajo v petih posebnih zavodih in 15 kombiniranih oddelkih domov za starejše, niso bili prevedeni v dolgotrajno oskrbo, zato ostajajo v te namestitve vključeni po zakonu o socialnem varstvu. Posledično so njihovi zneski na položnicah bistveno višji kot bi bili, če bi obračune prejeli po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Po tem zakonu namreč varovanci domov ne plačujejo več oskrbe, pač pa zgolj namestitev in prehrano, medtem ko morajo ljudje z oviranostjo po zakonu o socialnem varstvu še vedno plačevati vse.

»Iz prihodnjih generacij se dela siromake «

Klaudija Šturm je za decembrsko bivanje in oskrbo očeta v kombiniranem oddelku doma za starejše prejela skoraj 700 evrov višji račun, kot ga je novembra lani. Država namreč v domovih ne sofinancira več stroškov dela, ti pa so se bistveno povišali in padli na ramena uporabnikov oziroma tistih, ki zanje krijejo stroške (svojcev, občin). V povprečju je cena oskrbe višja za okoli 13 odstotkov, naslednje leto pa bo dvig še višji, opozarjajo poznavalci. Oče Klaudije Šturm spada v skupino oskrbe C1, ki je izpadla iz prevedbe v dolgotrajno oskrbo. 

Govorili smo z gospodom, ki ima očeta prav zaradi razloga, ker ni dobil prostora, vključenega v dom po zakonu o socialnem varstvu in mora zdaj doplačevati tisoč evrov. Položnica za dom znaša skupaj 2000 tisoč evrov, če pa bi bil oče vanj vključen po dolgotrajni oskrbi, bi znašala le okoli 800 evrov.

Gospod, katerega podatki so znani uredništvu je prepričan, da gre za sistemsko napako, za katero niso uporabniki nič krivi. Očetova pravica do dolgotrajne oskrbe je ostala le na papirju, ne glede na to, da tako on kot vsi njegovi svojci plačujejo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ko so želeli zaradi očetovega slabšega zdravstvenega stanja decembra lani oddati vlogo za višji dodatek, so jih na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje seznanili, da novih vlog zaradi uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi ne sprejemajo več.

Ko je želel, da se mu dodatek za pomoč in postrežbo nadomesti z novim denarnim prispevkom po zakonu o dolgotrajni oskrbi, pa so ga na centru za socialno delo seznanili, da bi ta denarni prispevek lahko prejel le, če bi imel očeta doma. 

»Od desetih slamic dolgotrajne oskrbe smo mi potegnili devet najkrajših,« opisuje sogovornik situacijo, v kateri so se znašli.

In opozarja na socialne stiske, ki jih v takih primerih lahko povzroča dolgotrajna oskrba. »Iz prihodnjih generacij se dela siromake. Tisti, ki ne more doplačevati zneska, je neposredno podvržen izvršbi,« opozarja.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so tovrstne primere prezrli

Na ministrstvo za solidarno prihodnost smo naslovili vprašanje, mnenje katere stroke je bilo, da uporabniki skupine C (osebe, ki dolgotrajno oskrbo zaradi svoje oviranosti še toliko bolj potrebujejo) za zdaj ostanejo pod okriljem zakona o socialnem varstvu. 

Na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP) so odgovorili, da so ob tem upoštevali zahteve stroke; zavodov s področja socialnega varstva, komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter drugih organizacij.

Državni svet na laž postavil ministrstvo Simona Maljevca 

Danijel Kastelic, predsednik komisije državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je odgovoril, da je komisija predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, obravnavala v okviru zakonodajnega postopka - torej, ko je bil že vložen v zakonodajno proceduro in ne v fazi njegove priprave ali fazi javne razprave o predlogu zakona.

»V okviru glasovanj na 2. izredni seji 3. 7. 2023 komisija predloga zakona ni podprla. O konkretni problematiki, ki jo izpostavljate v vašem vprašanju (izpadu skupine C iz dolgotrajne oskrbe op. p.), Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ni bila seznanjena in o njej ni razpravljala,« je pojasnil Kastelic. 

Obrnili smo se tudi na skupnost socialnih zavodov Slovenije. Tamkajšnji sekretar Denis Sahernik ni neposredno odgovoril, ali se čutijo odgovorne za višje položnice uporabnikom oskrbe C, je pa pojasnil, za kaj je do tega prišlo in kako bi se dalo zadevo takoj rešiti.

Po besedah Sahernika zakon o dolgotrajni oskrbi uporabnikom kategorije C ne zagotavlja vseh storitev, ki jih ti potrebujejo. Če bi torej te uporabnike prevedli v trenutni sistem dolgotrajne oskrbe, bi ostali brez nujno potrebnih storitev, kar pa je strokovno nedopustno. Osebe v kategoriji C namreč potrebujejo več podpore pri osebnih opravilih, več terapevtskega in rehabilitacijskega dela.

»Stališče skupnosti socialnih zavodov Slovenije je jasno: posebne zavode za odrasle je treba vključiti v sistem dolgotrajne oskrbe, vendar šele ob ustrezni prilagoditvi zakonodaje.«

Vprašanje višjih položnic je treba po njihovem obravnavati ločeno od vprašanja sistemske ureditve.

»Višje stroške bi bilo mogoče začasno omiliti ali preprečiti z ustreznimi prehodnimi finančnimi rešitvami, po zgledu podaljšanja sofinanciranja dodatnih stroškov dela izvajalcem pomoči na domu do 31. decembra 2026 iz prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.«

V tem času pa bi seveda morali ustrezno prilagoditi zakonodajo o dolgotrajni oskrbi tudi za oskrbo uporabnikov kategorije C.

Uporabniki skupine C potrebujejo pomoč druge osebe zaradi sprememb stanja, zaradi katerih ne morejo več samostojno zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb.

Na ministrstvu ne vedo, kdaj bodo omenjeno skupino vključili v dolgotrajno oskrbo 

O tem, kdaj bi bila lahko zadeva urejena, na MSP ne dajejo nobenih časovnic in zagotovil. Zapisali so, da bodo najprej pristopili k sodelovanju s predstavniki zavodov in začeli razgovore, na kakšen način omenjeno skupino vključiti v sistem dolgotrajne oskrbe.

Direktorica direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo Mateja Nagode očitke, da bi šlo pri nevključitvi skupine C v dolgotrajno oskrbo za sistemsko napako, zavrača. Svojcem, ki so se znašli v stiski glede plačevanja višjih cen položnic, na ministrstvu svetujejo, da na centru za socialno delo pridobijo podatke o tem, ali so morda upravičeni do pomoči občine ali kakšnih drugih socialnih transferjev. 

V institucionalanem socialnem varstvu, kamor sodijo posebni in kombinirani zavodi je 4500 oseb, v kombiniranih jih je 764. Osemdeset odstotkov plačil za te stanovalce krijejo občine. In tudi te so po novem zaradi tega na slabšem. Na ljubljanski občini so za Info360 povedali, pa (do)plačujejo za bivanje v posebnih socialnih zavodih ali kombiniranih zavodih oziroma oddelkih stroške storitev za povprečno 410 upravičencev mesečno. Skupaj so znašali računi za oskrbo decembra 2025 približno 567.000 evrov, kar je okoli 40.000 evrov več kot so znašali povprečni stroški v mesecih pred podražitvijo.

Ministrstvo ignorira pozive varuha človekovih pravic

Z opisanimi problemi so seznanjeni tudi v uradu varuha človekovih pravic. Prejeli so več pobud posameznikov in svojcev, ki opozarjajo na neenako obravnavo. Že v lanskem letu so na ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) naslovili obširno poizvedbo glede izvajanja določb zakona o dolgotrajni oskrbi, vendar kljub poslani urgenci odgovora še niso prejeli.

»Glede na zaznane informacije o izpostavljenih primerih so ocenili, da gre lahko v opisanih primerih za kršenje pravic večjemu številu ljudi, zato so januarja letos na MSP naslovili novo urgenco z jasno izraženim pričakovanjem, da se v tovrstnih primerih poiščejo ustrezne rešitve. V urgenci so tako poleg že izpostavljenih sistemskih težav posebej opozorili tudi na položaj posameznikov, nameščenih v posebnih socialnovarstvenih zavodih oziroma kombiniranih zavodih ali oddelkih, ki imajo ob enaki stopnji odvisnosti in celo ob veljavni odločbi o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe pravico priznano zgolj na papirju, v praksi pa je ne morejo koristiti, saj ti zavodi niso vključeni v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe v instituciji.«

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet z namenom vzpostavitve sistema, ki bi osebam, ki so zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali drugih trajnih okoliščin dalj časa odvisne od pomoči drugih, zagotavljal primerljive pravice in obveznosti v primerljivem položaju. Temeljno izhodišče takšnega sistema morajo biti po mnenju varuha enake možnosti in enaka obravnava vseh upravičencev, ne glede na to, v kakšni institucionalni obliki so trenutno nameščeni. Ustava v 14. členu namreč določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, kar pomeni tudi, da zakonodajne in sistemske rešitve ne smejo ustvarjati neupravičenih razlik med osebami v bistveno enakem položaju, so zapisali v uradu Varuha. 

Poleg opisanih primerov pa so po njihovem tudi skrb vzbujajoče znatno višje cene oskrbnin za tiste stanovalce domov za starejše, ki so v domove za starejše nameščeni na podlagi zakona o socialnem varstvu. Po prejetih informacijah, s katerimi Varuh razpolaga, naj bi se na odločbo, ki je podlaga za koriščenje pravic iz dolgotrajne oskrbe čakalo po več mesecev, kar v praksi pomeni, da posameznikom, ki iz različnih razlogov potrebujejo takojšnjo namestitev v institucionalno varstvo, ostane le možnost namestitve na podlagi zakona o socialnem varstvu, kar pa za takšne posameznike in njihove svojce predstavlja bistveno višjo finančno obremenitev.

Varuh opozarja, da prehodna obdobja pri uvajanju sistemskih reform ne smejo povzročati ali poglabljati neenakosti, zlasti pri starejših, osebah z oviranostmi in drugih ranljivih skupinah prebivalstva.