Zdravniki bodo še naprej vpisovali pacientovo stanje ročno. Razpis, ki bi uvedel elektronski temperaturno terapijski list in za katerega so bila zagotovljena evropska sredstva, je namreč padel v vodo. Foto: Freepik
Razočaranje zdravnikov v bolnišnicah: ostajajo v »kameni dobi«
Zdravniki in drugo zdravstveno osebje v bolnišnicah so se veselili, da bodo dobili elektronski terapijski list (eTTL) za spremljanje življenjskih znakov pacienta in za spremljanje, izvajanje in nadziranje predpisovanja in dajanja zdravil. A veselje ni trajalo dolgo: projekt, za katerega so bila že zagotovljena tudi evropska sredstva, je padel v vodo. Zdaj se bo morala vsaka bolnišnica, ki želi imeti eTTL, znajti po svoje.
Elektronski terapijski list (eTTL) bi zdravnikom v vsakodnevni praksi omogočal, da hitro dobijo sliko pacientovega stanja (temperatura, krvni tlak, srčni utrip …) in ne izgubljajo časa s prebiranjem ročno vpisanih podatkov. Velikokrat se zgodi, da zdravniki vpisov svojega predhodnika pri menjavi dežurstev ne znajo prebrati, ob premestitvi pacienta med različnimi oddelki in bolnišnicami pa bi bil eTTL sploh nujen.
Elektronski temperaturno terapijski list namreč zdravniku na pametni tablici namesto na papirnem kartonu (ki je običajno obešen na koncu pacientove postelje) omogoča vpogled v vse pomembne podatke za zdravljenje pacienta, takojšen in natančen vnos podatkov ter prinaša večjo varnost terapij in točnost zdravstvenih podatkov.
Na ministrstvu za zdravje so, da bi posodobili delo v bolnišnicah, 14. aprila 2025 objavili javno naročilo za Nakup, implementacijo in vzdrževanje informacijske rešitve eTTL, nakup IKT opreme, a je bil 5. februarja 2026 razveljavljen.
Kaj to pomeni za bolnišnice?
Razveljavitev javnega naročila za eTTL pomeni negotovost izvedbe projekta, so povedali v celjski bolnišnici.
Vzrok za razveljavitev naročila
Na razpis sta se prijavila dva ponudnika: podjetje SRC s ponudbeno ceno 14.134.754 evrov (brez davka) oziroma 17.244.399,88 evra (z davkom) in Better s ponudbeno ceno 20.286.000 evrov (brez davka) oziroma 24.748.920,00 z davkom.
Na ministrstvu so se odločili, da ponudbo oddajo podjetju Better. Nasprotna stran je vložila zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija mu je ugodila in v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila (sklop 1). Ministrstvo za zdravje je dolžno vlagatelju zahtevka za revizijo, podjetju SRC Infonet, povrniti stroške v višini okoli 32.000 evrov.
13 milijonov evrov prerazporejenih
Za ta projekt so bila na voljo evropska sredstva v okviru naložb Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Ker projekt ne bo izveden do konca letošnjega avgusta, tudi evropskega denarja ne bo. Denar, namenjen temu projektu (13,5 milijona evrov) bo preusmerjen na druge nadomestne projekte, ki se že izvajajo, so povedali na ministrstvu. Med drugim jih bodo namenili za javno naročilo za nakup namenske strojne opreme za učinkovito izvajanje podatkovnih zbirk Oracle v vrednosti 6 milijonov evrov in za javno naročilo za zagotovitev programske in strojne opreme ter storitve svetovanja pri implementaciji programske opreme za prepoznavo govora v ocenjeni višini 8 milijonov evrov.
»Za projekt elektronsko temperaturno terapijskega lista bomo iskali možnosti financiranja vzpostavitve projekta iz drugih virov, bodisi iz sredstev EU ali iz proračuna,« so zaključili na ministrstvu za zdravje.
Namen in cilji projekta
Vzpostavitev elektronsko temperaturno terapijskega lista bi prinesla učinkovitejši sistem in evidenco zdravstvenih obravnav, večjo varnost in kakovost temeljnih zdravstvenih procesov, večjo varnost za pacienta pri razdeljevanju zdravil in hitrih spremembah zdravnikovih navodil, razbremenila bi kader z rutinskimi deli pri izdaji zdravil, spremljanju učinka in prilagajanju terapije, s čimer se lahko zdravstveno osebje še bolj posveti strokovnemu delu, svetovanju in skrbi za pacienta.
Zdravstveni podatki bi bili v realnem času na voljo ostalim zdravstvenim delavcem pri izvajalcu zdravstvene storitve, kar je pomembno pri selitvi pacienta iz intenzivnega na akutni oddelek. Premiki pacientov med kliničnimi oddelki in bolnišnicami bi bilo hitrejše, učinkovitejše in manj stresno, saj se podatki v elektronski obliki selijo z njimi, zdravstveni podatki bi bili v realnem času shranjeni v centralni register pacientovih podatkov (CRPP).
A kot smo zapisali v uvodu, vsega tega še DOLGO ČASA ne bo. V tistih bolnišnicah, kjer se bodo želeli prebiti iz »kamene dobe« se bodo morali z uvedbo elektronskega terapijskega lista znajti po svoje. In nekatere se že.
V celjski bolnišnici se eTTL uporablja na oddelku za intenzivno interno medicino (OIIM); ponudnik programske opreme je podjetje GE. ETTL že uporabljajo tudi na ljubljanski pediatrični kliniki. Uporabljajo ga tudi na nekaterih oddelkih mariborskega kliničnega centra, a ta ne obsega vseh funkcionalnosti, ki bi jih eTTL na državnem nivoju. V jeseniški in murskosoboški bolnišnici eTTL še ne uporabljajo. So si pa vsi z njim obetali enotno, sistemsko in tehnično podprto rešitev na nacionalni ravni, ki bi omogočila standardizacijo procesov ter dodatno izboljšala varnost in sledljivost obravnave pacientov.
Pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje vztrajalo na tem projektu.
Želja ministrstva za zdravje je, da se nadaljnje aktivnosti na področju eTTL dolgoročno razvijajo v skladu s skupnim nacionalnim okvirom digitalizacije zdravstva.
