Delna odločba ustavnega sodišča vrača zdravstveno reformo na točko nič. Zaradi nje ne bo v zdravstvu nič drugače, so se strinjali gostje oddaje V središču na temo zdravstva: Jan Zobec, Ivan Simič in Tadej Ostrc.
Rešitev za zdravstvo le ena: volitve in nova koalicija
Ustavno sodišče je pred prazniki odločilo, da je prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe neustavna. Po odločitvi sodišča pa se je v javnosti vnel boj za interpretacijo. So zmagali zdravniki ali vlada, ki ji je sicer ustavno sodišče pritrdilo, da so cilji zakona primerni. In kaj sploh pomeni odločitev ustavnega sodišča za bolnike, so vprašanja, na katere smo iskali odgovore v tokratni oddaji V središču.
V studiu smo tokrat gostili nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca, davčnega svetovalca in solastnika zasebnega zdravstvenega zavoda Ivana Simiča in nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje in zobozdravnika Tadeja Ostrca iz stranke Demokrati. Anžeta Logarja.
Sogovorniki so odločitev ustavnega sodišča pričakovali
Jan Zobec je dejal, da je prepoved zaposlovanja pri čistih zasebnikih tako očitno protiustavna, da tudi ustavno sodišče, ki je nekoliko bolj levo usmerjeno in torej nazorsko neuravnoteženo, ni moglo mimo »tega hudega posega v pravico do zaposlovanja oziroma proste izbire zaposlitve.«
Zobec si je potihoma želel, da bo novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo označuje za zmazek, ustavno sodišče kot celoto razveljavilo in sicer že zato, ker je v neskladju z načelom pravne države, ki postulira jasnost in določnost predpisov. Dodal je, da je novela napisana za bralce mazohiste.
Ko so odločevalci zakona sprejemali novelo, so bili po mnenju Zobca zadnji, na katere so pri tem mislili, pacienti: »Nihče se ni vprašal, kakšen učinek bo imela zanje, kako bo vplivala na čakalne vrste.«
Tudi Ostrca odločitev ustavnega sodišča glede novele ne čudi. Če bi bil še na ministrstvu za zdravje (bil je v času ministrovanja Danijela Bešiča Loredana op. p.) se pod vsebino take novele ne bi podpisal, je povedal. »Vedno, ko kot zakonodajalec daš nek zakon v pripravo oziroma v parlamentarno proceduro, moraš pretehtati posledice, ki jih tak zakon prinaša.«
Ostrc je dodal še, da bodo zdravstvo urejali na povsem drugačen način, če bodo imeli kot Demokrati. Anžeta Logarja po prihajajočih volitvah možnost sestavljati koalicijo.
In prav volitve in novo koalicijo vidi davčni svetovalec Ivan Simič kot edino možnost za rešitev zdravstva. Po njegovem se morajo ideološki boji proti zdravništvu nehati in se mora začeti delati zgolj in samo v korist pacienta. Temu ni mar, kakšen status zaposlitve ima zdravnik, bistveno zanj je, da pride hitro na vrsto in je kvalitetno obravnavan.
Na vprašanje, kdo je torej zmagal na ustavnem sodišču zdravniki ali vlada, je davčni svetovalec Ivan Simič odgovoril, da nihče, ker do tega boja sploh ne bi smelo priti, torej sploh ne bi smeli sprejeti tako spornega zakona. Izjemno problematično se mu zdi tudi, da se eni skupini ljudi prepove delati kot samostojni podjetnik, na drugi strani pa imamo podobne situacije pri arhitektih, odvetnikih in še vrsti drugih dejavnostih, tam pa te prepovedi ni. »Ne vem, zakaj prepovedati samo delo espejev v zdravstvu, s tem, da vemo, da so bili že nekateri davčni pregledi končani in so inšpektorji ugotovili, da z delom espejev v zdravstvu ni nič narobe.«
Po mnenju Simiča bodo zdaj tisti, ki so pristali na podjemne pogodbe ali zaposlitve, naredili preračune in bodo ugotovili, da je obdavčitev dosti višja. »In tukaj bo že prišlo do prvih konfliktov med izvajalci in nosilci zdravstvene dejavnosti, ker ne bodo z zneski prišli skupaj in nekdo bo moral popustiti. Vrhovno sodišče je nekajkrat že odločilo, da zavezanci niso dolžni delati po tistem predpisu, ki jih višje obdavčuje, pravico imajo iskati nižjo obdavčitev.«
Namesto, da bi se osredotočali na pacienta, se po Simičevem mnenju torej dogaja opisana gonja proti zdravnikom in to samo zaradi »fovšije«, ker nekateri delajo in zaslužijo več. »Ampak ljudje smo si različni, nekateri lahko delajo po 12 ur na dan, nekateri jih komaj zdržijo osem in zaradi tega ne moreš metati vseh v isti koš. In če je kdo pripravljen delati, potem ga pusti, naj dela popoldne, bo pač nekje zmanjšal neke čakalne vrste, bo pomagal ljudem, ki rabijo pomoč hitreje.«
Ali novela sploh koristi pacientom in, ali bomo imeli zaradi nje bolj učinkovit zdravstveni sistem? Zaradi sprejete novele je namreč že kar nekaj zdravnikov, ki se jim je z majem obetala prepoved dela pri zasebnikih, zapustilo delo v javnem sektorju. Med drugim je novela pospešila odhode maksilofacialnih kirurgov, kar bo pustilo nepopravljive posledice. Včeraj pa so ljubljanski klinični center zapustili še trije ortopedi. Kdo bo odgovarjal, ker so zdravniki vseeno dali odpovedi, čeprav jim po zdajšnji odločbi ustavnega sodišča tega ne bi bilo treba, je le nekaj vprašanj, na katere smo iskali odgovore z gosti v oddaji V središču z Brigite Ferlič.
K sodelovanju v oddajo smo med drugimi vabili tudi predsednico zdravniške zbornice Bojano Beović, predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja, ministrstvo za zdravje, in direktorje nekaterih javnih zdravstvenih zavodov, a se zaradi drugih obveznosti oddaje niso utegnili udeležiti.
