Marsikod ne ve, da se lahko tudi pri vnosu učinkovin, ki naj bi v postopku pomoči pri prostovoljnem končanju življenja omogočile hitro smrt, zaplete na način, da smrt ne nastopi in da se agonija umiranja lahko zavleče. Evtanazije pa v takih primerih predlagani zakon ne predvideva. Foto: Freepik
Umirali bi s pomočjo zdravila, ki pa nima dovoljenja za promet
Danes se začne predčasno glasovanje pred nedeljskim referendumom, na katerem bodo državljani odločali o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Če bo zakon sprejet, bodo neozdravljivo bolni in trpeči lahko življenje končali z uporabo učinkovine, ki pa v zakonu ni določena. Pobudniki zakona o pomoči pri samomoru so sicer predlagali učinkovino, ki v Sloveniji nima dovoljenja za promet. V zakonu tudi ni navedeno, kaj v primeru, če učinkovina ne bo imela želenega učinka.
Marsikdo se ob prebiranju zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZZPKŽ) sprašuje, s katero učinkovino ali kombinacijo učinkovin bo neozdravljivo bolan in trpeči posameznik, ki mu bo prošnja za PPKŽ ugodena, lahko končal svoje življenje. Bo učinkovina takoj učinkovala, ali se lahko pri tem kakorkoli zaplete v smislu podaljševanja agonije?
V sosednji Avstriji se za namen prostovoljnega končanja življenja neozdravljivo bolnih predpisuje natrijev pentobarbital, ki so ga pobudniki ZPPKŽ predlagali tudi pri nas.
Pri stroških učinkovin, ki bi po njihovi oceni znašale 455 evrov, so namreč našteli: infuzijsko raztopino, natrijev pentobarbital, antiemetik (učinkovina, ki preprečuje bruhanje op. p.) in drugi zdravstveni materiali.
A v Sloveniji zdravil z natrijevim pentobarbitalom ni v centralni bazi zdravil, saj nimajo dovoljenja za promet.
Natrijev pentobarbital se uporablja samo pri živalih
Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so povedali, da imajo pri nas dovoljenja za promet z učinkovino natrijev pentobarbital le naslednja zdravila za uporabo v veterini: EUTHANIMAL 20-odstotna (200 mg/ml) raztopina in 40-odstotna (400 mg/ml) raztopina za injiciranje za prašiče, koze, ovce, govedo, konje, mačke in pse, EXAGON 400 mg/ml raztopina za injiciranje in Repose 500 mg/ml raztopina za injiciranje.
»Vsa navedena zdravila se izdajajo le na recept veterinarja in jih sme uporabljati le veterinar. Zdravila so indicirana le za uporabo pri živalih,« so povedali na JAZMP.
Če bi natrijev pentobarbital potrebovali za uporabo pri človeku, bi bil postopek pridobitve dovoljenja za promet relativno hiter. Po zakonu o zdravilih mora JAZMP odločiti o vlogi za dovoljenje za promet v 210 dneh, v praksi pa se po navedbah naših sogovornikov – če je seveda vloga dobro pripravljena in popolna, čaka okoli tri mesece.
Odmerek stane v Avstriji okoli 70 evrov
Natrijev pentobarbital je, kot navajajo spletni viri, močan barbiturat, ki se pogosto uporablja za vzdrževanje medicinsko povzročene kome, zlasti v primerih, ko možgani potrebujejo zaščitno stanje, da si opomorejo po hudih poškodbah ali stanjih.
»Mehanizem delovanja natrijevega pentobarbitala temelji na njegovi sposobnosti, da okrepi delovanje nevrotransmiterja gama-aminomaslene kisline (GABA) v možganih. GABA je pomembna zaviralna snov v centralnem živčnem sistemu, ki pomaga zmanjšati dražljivost nevronov. Z okrepitvijo učinka GABA natrijev pentobarbital zmanjša dražljivost v možganih in tako povzroči pomirjevalne učinke in spodbuja učinke spanja,« piše v informacijah za paciente, ki smo jih našli na eni od avstrijskih spletnih strani.
V Avstriji je natrijev pentobarbital na voljo pod različnimi trgovskimi imeni in se ga ponuja v obliki tablet ali injekcijskih raztopin. Odmerek, namenjen končanju življenja, stane okoli 70 evrov. Imena lekarn, kjer ga hudo bolni ljudje, ki se želijo posloviti od življenja, lahko prevzamejo, so dostopna le njim oziroma njihovim zastopnikom.
Za prostovoljno končanje življenja se v tujini, kjer je samomor s pomočjo dovoljen, sicer uporabljajo zdravila iz različnih skupin: sedativi, analgetiki, živčno mišični blokatorji, kardiotoksična sredstva.
Kako ravnati, ko omenjene učinkovine ne bodo imele želenega učinka, ni znano
Katere učinkovine se bodo torej za izvajanje ZPPKŽ uporabljale pri nas, v predlogu ZPPKŽ ni določeno. V njem piše zgolj, da komisija za PPKŽ predpiše recept za učinkovino za PPKŽ in podporna zdravila, nikjer pa ni navedenega njihovega seznama.
V zakonu je še navedeno, da bo moral najkasneje oseminštirideset ur pred izvedbo PPKŽ član komisije za PPKŽ, ki je zdravnik, elektronsko predpisati recept za učinkovino za PPKŽ in podporna zdravila.
Poleg tega, da v zakonu niso določene učinkovine, pa ni določene niti, kaj v primeru, da učinkovina ne bo imela želenega učinka.
Upokojeni zdravnik dr. Matjaž Zwitter je povedal, da na Nizozemskem v 205 primerih prostovoljne smrti ta kar v 18 primerih po uporabi predpisanih učinkovin ni nastopila in so morali zdravniki človeka evtanazirati.
Pri nas evtanazija ni dovoljena, kar pomeni, da je zakon v tem delu izjemno nedorečen in pomanjkljiv.
Glavna razlika med evtanazijo in pomočjo pri samousmrtitvi je v tem, kdo izvede dejanje usmrtitve. Pri evtanaziji osebo, ki je želi pomoč pri končanju življenja z evtanazijo, usmrti nekdo drug. Pri pomoči pri samousmrtitvi pa je pacient tisti, ki sam konča svoje življenje z zaužitjem smrtonosne učinkovine.
Nemška analiza zapletov po uporabi učinkovin
Kot navajamo zgoraj, so uporabljene učinkovine za PPKŽ lahko različne, različni pa so tudi odzivi organizmov nanje. V Nemčiji so opravili analizo 77 primerov smrti, ki so bili med 1. januarjem 2020 in 31. decembrom 2023 v Münchnu identificirani kot asistirana samomorilna dejanja.
Uporabljeni so bili: thiopental (62 smrti), klorokin (13 smrti) in fenobarbital (2 smrti).
Resni zapleti in nujni medicinski posegi so bili opisani izključno pri klorokinu, vključno s paradoksalnimi reakcijami na sedative (namesto da se je posameznik umiril, je postal bolj vznemirjen in nervozen), bruhanjem in aspiracijo ter z zamikom nastopa smrti, komo brez nastopa smrti in ponovnim prebujenjem. Ti primeri so se pojavili pri približno polovici uporabnikov in so bili tako precej pogostejši, kot je opisano v literaturi, izhaja iz omenjene analize.
Poleg tega je postopek umiranja pri klorokinu trajal najmanj 90 minut, povprečno pa 148 minut. Pri uporabi thiopentala je po podatkih protokolov spremljanja pomoči pri prostem umiranju smrt nastopila v povprečju po približno 8 minutah. Za fenobarbital v tej analizi podatkov ni bilo na voljo, švicarska analiza pa je pokazala mediano pri 23 minutah.
Kot pa smo zapisali, v Sloveniji to, katere učinkovine se bodo pri PPKŽ uporabljale, še ni določeno. Če jih bo sploh treba določiti, je odvisno od izida na nedeljskem referendumu. Predčasno glasovanje se začne danes in konča v četrtek.
