V Golobovi vladi je čakajočih nad dopustno čakalno dobo skoraj 70 % več kot na začetku mandata

Koalicijska stranka Socialni demokrati (SD) je v nekaterih svojih volilnih oziroma političnih obljubah napovedovala, da bodo ljudje do specialističnega pregleda prišli v 30 dneh. Tudi v koalicijski pogodbi med strankami Gibanje Svoboda, SD in Levica je bilo zapisano, da je eden od njihovih ciljev skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Pogodba je vsebovala zaveze glede ureditve sistema čakalnih seznamov in ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov. In kje smo danes?  

Namesto v tridesetih dneh do specialista v letu ali več

Poglejmo primer izpred nekaj dni. Določena oseba se je naročila na dermatološki pregled v Železniškem zdravstvenem domu Ljubljana in dobila okvirni datum februarja 2027. Ko jih je prosila za podrobnejši datum, so ji odpisali: 

»V naši ustanovi opravljamo triažo napotnic, kar pomeni, da lahko spremenimo stopnjo nujnosti napotnice. Po triaži vaše poslane napotnice je za le-to čakalna doba okvirno 2-3 leta. V kolikor vam ustreza lahko vašo napotnico pustimo v čakalni vrsti in vas o terminu pregleda obvestimo naknadno preko SMS sporočila 7-21 dni pred točnim terminom, v nasprotnem primeru vam napotnico lahko sprostimo in se naročite v drugi ustanovi. Lahko pa vam ponudimo samoplačniški dermatološki pregled konec meseca februarja, cena pregleda je 120 evrov, v ceno je všteta ena laserska odstranitev ali zamrznitev. Prosimo, da nas obvestite o vaši odločitvi.«

Podobnih primerov je ogromno. Zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj pravi, da so pritožbe glede čakalnih vrst stalnica. Neka gospa je čakala dve leti in pol na pregled na očesni kliniki. Zdaj so ji ga spet odložili in bo čez nekaj časa dobila obvestilo, kdaj bi bila lahko na vrsti.  

»V hudih zdravstvenih stiskah morajo zato ljudje iskati druge zasebne rešitve, kar ni prav,« opozarja Sušelj, ki v zadnjih štirih letih ne opaža v zdravstvu glede čakalnih vrst nobenih premikov na bolje. 

O zaskrbljujočem stanju pričajo tudi uradni podatki.

Zanimalo nas je, kaj se je zgodilo s čakajočimi na zdravstvene storitve v času Golobove vlade. Koliko je bilo po novi in stari metodologiji vseh čakajočih in čakajočih nad dopustno čakalno dobo (obe postavki po stopnjah) in za vse vrste zdravstvenih storitev, za katere se spremljajo čakalne dobe na dan 1. junij 2022 in na dan 30. januar 2026.

Podatke so zbrali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Iz njih izhaja, da je število čakajočih na zdravstvene storitve v času te vlade izjemno naraslo. 

Na NIJZ v svojih mesečnih poročilih o čakalnih dobah spremljajo natančno določen nabor vrst storitev in sicer, 25 vrst prvih specialističnih pregledov in 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev v okviru poročila o čakalnih dobah in številu čakajočih.

Če se osredotočimo na stopnje nujnosti napotnic (hitro, zelo hitro, redno) ugotovimo, se je zmanjšalo le število čakajočih nad dopustno čakalno dobo za prvi specialistični pregled za napotnice z oznako REDNO (-12% od 2022 do 2026), vendar gre to na račun povečanja čakajočih nad dopustno čakalno dobo za napotice z oznako ZELO HITRO (+ 125%). V času ministrice Milojke Kolar Celarc je bila namreč uvedena nova stopnja nujnosti ZELO HITRO, ta vlada pa je podaljšala čakalno dobo za stopnjo nujnosti te napotnice, in sicer s 14 na 30 dni (nova metodologija).

Komentarji iz neparlamentarnih strank

Tadej Ostrc (levo): »Javno zdravstvo bo delovalo šele, ko bo v središču pacient, ne pa sistem, voden z omejitvami, ad hoc prepovedmi in političnimi spori.« Foto: BOBO

Tadej Ostrc iz stranke Demokrati, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zdravje v času Golobove vlade in ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pravi, da so podatki dovolj zgovorni: v času mandata vlade Roberta Goloba danes v slovenskem zdravstvu na pregled ali poseg čaka 35 odstotkov več ljudi, hkrati pa je danes več kot dvakrat več bolnikov, ki čakajo dlje, kot je dopustno.

»Posebej zaskrbljujoče je, da se je prav pri napotnicah zelo hitro število čakajočih povečalo za več kot 120 odstotkov – torej tam, kjer bi moral sistem delovati najhitreje. Ne glede na to, ali gledamo stare ali nove, milejše metodologije merjenja, je dejstvo isto – vedno več ljudi čaka predolgo, tudi pri resnih zdravstvenih stanjih.«

Javno zdravstvo bo po besedah Ostrca delovalo šele, ko bo v središču pacient, ne pa sistem, voden z omejitvami, ad hoc prepovedmi in političnimi spori.

Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic in nekdanji direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje pravi, da so podatki o številu čakajočih brutalni, a se boji, da bodo še hujši. Vlada je pred nedavnim omejila določene ortopedske posege pri koncesionarjih, kar se bo po mnenju sogovornika zagotovo odrazilo v daljših čakalnih vrstah. 

Janez Poklukar: »35-odstotna rast števila čakajočih ni posledica epidemije ali izrednih razmer. To je rezultat vodenja v času miru.« Foto: BOBO

Janez Poklukar, minister za zdravje v času vlade Janeza Janše, ki se je pridužil stranki Prerod, je spomnil, da je ta vlada čakalne vrste postavila za svojo osrednjo politično prioriteto. 

»Danes pa imamo po štirih letih trda dejstva: ljudje čakajo dlje, več in v bolj nujnih stanjih kot kadarkoli prej. Če je bil cilj skrajšati čakalne vrste, potem je treba priznati – politika je spodletela.«

Med letoma 2022 in 2026 se je skupno število čakajočih na zdravstvene storitve povečalo z 1,29 milijona na 1,74 milijona, kar pomeni 451.000 dodatnih čakajočih oziroma 35-odstotno rast.

»To ni posledica epidemije ali izrednih razmer. To je rezultat vodenja v času miru,« je kritičen Poklukar. 

Tako kot Ostrcu se tudi njemu zdi najbolj zaskrbljujoče, da se je število pacientov z oznako »zelo hitro« več kot podvojilo – z 99.000 na več kot 220.000: to pomeni, da danes ne zamuja več rutinska obravnava, ampak nujna zdravstvena pomoč.

Še jasnejša je slika pri čakajočih nad dopustno čakalno dobo: po stari metodologiji beleženja števila vseh čakajočih je njihovo število naraslo za skoraj 69 odstotkov (z 304.000 na 514.000), po novi metodologiji pa celo za 112 odstotkov (z 137.000 na 290.000). Struktura povečanja razkriva po analizi Poklukarja globlji problem sistema: število čakajočih na prve specialistične preglede se je povečalo za 43 odstotkov, pri terapevtskih postopkih za skoraj 47 odstotkov, pri diagnostičnih storitvah pa za 40 odstotkov. 

»To pomeni, da sistem ne zmore pravočasno diagnosticirati, zdraviti in zaključevati obravnav. To ni vprašanje denarja, temveč slabega upravljanja, razpada dialoga s stroko in neustreznih zakonodajnih posegov, vključno z zakonom o zdravstveni dejavnosti, katerega ključni deli so bili razglašeni za neustavne,« je povedal Poklukar.

Nekdanji minister meni, da se zdravstva ne da voditi z napovedmi in kampanjami, pač pa ga je treba voditi z znanjem, stabilnostjo in spoštovanjem do ljudi, ki sistem nosijo. To v tem mandatu po njegovem ni bilo zagotovljeno.

V koaliciji kljub črnim podatkom zadovoljni: gremo v pravo smer

V stranki SD, kjer so že odstopili od obljube v »30 dneh do specialista«, so povedali, da so s tem sloganom zgolj opozarjali na nedopustne čakalne dobe. Kljub temu, da v tem mandatu niso vodili zdravstvenega resorja pa ugotavljajo, da so bili storjeni pomembni začetni koraki zdravstvene reforme.

»V času te vlade se je obseg storitev zdravstvenega sistema povečal, žal pa se je v večji meri povečalo tudi napotovanje na izbrane specialistične storitve. To je prispevalo k podaljšanju nekaterih čakalnih dob, ne pa vseh, saj so se nekatere tudi skrajšale.«

Za komentar podatkov o naraslem številu čakajočih smo prosili tudi ministrstvo za zdravje, a se še niso odzvali. Je pa ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel v Sobotni prilogi glede daljšanja vrst tistih, ki čakajo nedopustno dolgo, povedala:

»Osredotočili smo se na nedopustno dolgo čakajoče na prvi pregled, torej da pacient vstopi v sistem, se mu postavi diagnoza in je nadalje obravnavan glede na zdravstveno stanje oziroma se ugotovi, da nadaljnje obravnave ne potrebuje. Za določene prve preglede smo z uredbo uvedli finančne spodbude in število nedopustno čakajočih na te storitve pada, recimo pri kardiologiji, ortopediji, urologiji, revmatologiji, nevrologiji itd. Povečalo se je samo pri eni storitvi – ultrazvoku vratnih žil, in to za deset tisoč. V enem letu se je število napotitev na ultrazvok vratnih žil podvojilo. Pogledali smo, zakaj, in ugotovili, da izstopa ena sama diagnoza, to je povišan holesterol. Večinoma napotujejo družinski ali nadomestni zdravniki. Zato si želimo, da bi stroka izdelala kriterije za napotovanje, da se bo vedelo, ali je res upravičeno, da gre vsak, ki ima povišan holesterol, na ultrazvok vratnih žil. Tako velik priliv v skupni številki nedopustno dolgo čakajočih v primerjavi z lanskim letom je torej zaradi ene same storitve.«