Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
V Novem mestu ortopeda odpustili, v Ljubljani jim gledajo skozi prste
Ortoped Gregor Kavčič znan tudi po tem, da je bil zaradi prejemanja podkupnin od podjetja Emporio Medical (afera zlate palice) nepravnomočno obsojen, pregon zoper njega je zastaral, je bil v novomeški bolnišnici pred dnevi odpuščen. Izredni strokovni nadzor je pokazal, da je paciente preusmerjal v zasebni zavod s koncesijo.
Avgusta smo razkrili, da so prakso preusmerjanja bolnikov (v isti zavod kot Kavčič), izvajali tudi ljubljanski ortopedi. A kaj se je zgodilo njim? Nič.
Ljubljanski klinični center smo vprašali, ali so v zvezi z informacijo, da ortopedi, zaposleni v UKC Ljubljana odnašajo osebne podatke pacientov (brez njihovega soglasja) v ambulante, kjer pogodbeno delajo, uvedli kakršenkoli nadzor?
»Na UKCL nismo prejeli nobene pritožbe zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov v zvezi z delom ortopedov na ortopedski kliniki UKC Ljubljana. Po poročanju vašega portala v mesecu avgustu 2025 smo vseeno preverili na ortopedski kliniki UKC Ljubljana ali so delovni procesi skladni z varstvom osebnih podatkov, pri tem pa ni bilo mogoče zaznati nobenih neskladnosti z veljavnimi predpisi varstva osebnih podatkov.«
Ker v poplavi informacij marsikdo ne razume, v čem je srž problematike, ga orišimo.
Ortopedi v javnem zdravstvu so pacientom dolžni pojasniti, v kateri ustanovi bodo prej prišli na poseg. Problem nastane, ko nekateri ortopedi podatke (telefonske številke ipd.), ki jih dobijo v javnem zavodu, posredujejo izvajalcu, kjer pogodbeno delajo, ne da bi paciente predhodno vprašali, ali se s tem strinjajo. Na tak način skrbijo, da ima ambulanta s koncesijo, ki je v zasebni lasti, vedno dovolj dela. Zagotovijo ji promet, sebi pa dodaten zaslužek, ki ga v javnem zavodu, kjer so sicer redno zaposleni, ne bi dobili. Zadovoljni so tudi pacienti, ki pridejo prej na vrsto. A zadovoljni so le tisti pacienti, ki pridejo prej na vrsto. Treba je vedeti, da ortopedi k zasebnikom preusmerijo le manj rizične oziroma stabilne paciente, da ne prihaja do nepotrebnih zapletov in jih lahko takoj pošljejo v domačo oskrbo – ti pacienti torej na nek način preskočijo vrsto.
Pri tem se je praksa izrodila celo do te mere, da na dodatne preveze ali rentgen po posegu, ki je bil opravljen pri koncesionarju, ortopedi pacienta naročijo nazaj v javno bolnišnico, kjer tega istega pacienta še vedno vodijo v čakalni vrsti. Obstaja pa tudi drugačna, prav tako sporna pot: posameznik gre na samoplačniški pregled v popolnoma zasebno prakso k zdravniku, ki ga nato operira v javni ustanovi, v kateri dela.
Zaradi takih rabot bo zdaj vlada z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša popolno razmejitev javnega in zasebnega, kaznovala vse zdravnike. A to ni prava rešitev. Sistem je namreč treba urediti na način, da za zgoraj opisane zgodbe ne bo več prostora, hkrati pa poskrbeti za paciente, da bodo ti lahko dobili najbolj kakovostno in hitro oskrbo. Tega pa zdaj novela zakona ne bo omogočila.
Zdravnike namreč sili v zasebništvo, kar bo imelo za paciente hude in nepopravljive posledice. Kdo bo operiral najtežje oblike rake na čeljusti glede na to, da so štirje maksilofacialni kirurgi podali odpovedi in kdo bo v vzhodnem delu Slovenije opravljal najtežje plastične operacije, saj se aprila 2026 obetajo številni odhodi specialistov plastične in rekonstrukcijske kirurgije iz javnega sistema.
