Zakaj druga največja bolnišnica v državi še vedno nima heliporta?

Konec novembra se je v Mariboru zgodila nenavadna nesreča. Ob stavbi UKC Maribor je med pristajanjem helikopter na bližnji pešpoti odpihnil starejšo žensko, ki je padla in se pri tem poškodovala.

Kako je mogoče, da se je takšna nesreča pripetila? Bi do nje sploh prišlo, če bi druga največja bolnišnica v državi imela urejeni heliport na strehi bolnišnice in ne na betonski površini ob stavbi UKC, kjer je klinika za kirurgijo in kjer danes pristajajo helikopterji, je le nekaj vprašanj, ki si jih je javnost zastavila ob nesreči. 

Na UKC Maribor v bran pojasnjujejo, da območje pred samim pristankom helikopterja v UKC Maribor zavarujejo tako, da onemogočijo mimoidočim dostop do samega območja.

»Območje ostaja zaprto do vključno vzleta helikopterja. Razdalja med pristajališčem in sosednjimi potmi je ustrezna. Za požarno varnost v tem času na območju vzletanja in pristajanja skrbi Gasilska brigada Maribor. Za dodatno varnost in pomoč pri izvajanju HNMP v UKC Maribor skrbimo z rednim vzdrževanjem površine, namenjene pristajanju in vzletanju helikopterja ter vzdrževanjem vetrnih vreč,« pojasnjujejo.

UKC Maribor že deset let čaka na heliport na strehi bolnišnice

Zakaj UKC Maribor nima urejenega heliporta na strehi bolnišnice, odgovarjajo, da je izgradnja predvidena v 3. fazi izgradnje UC. Prvi dve fazi izgradnje UC sta bili zaključeni že pred desetimi leti, v letu 2015.

Na vprašanje, kako dejstvo, da mariborski klinični center nima heliporta na strehi bolnišnice, vpliva na obravnavo bolnikov pa odgovarjajo, da HNMP predstavlja pomemben člen v verigi preživetja, saj daje boljše možnosti za preživetje oziroma okrevanje pacientov. Mariborski zdravniki, s katerimi smo se pogovarjali, v tem ne vidijo tako velike težave. Pravijo, da bi seveda bilo bolj praktično, da bi bolnika iz helikopterja zapeljali naravnost v dvigalo in v bolnišnico, a menijo, da je tudi zdajšnja ureditev dobra in ne vpliva na oskrbo pacientov. 

V UKC še pojasnjujejo, da je HNMP aktivirana v vseh primerih nujnih življenje ogrožajočih stanjih: 

»Torej v stanjih, pri katerih je pomembna vsaka sekunda oziroma minuta. UKC Maribor pokriva veliko geografsko območje. Izvajanje HNMP pot pacienta z območja nesreče do UKC Maribor zelo skrajša. Npr. nujna vožnja reševalnega vozila z območja Haloz proti UKC Maribor lahko traja 45 minut, polet HNMP pa med 10 in 15 minut.«

Idejni projekt urgentnega centra Maribor. Foto: Facebook/Slovenski namenski reševalni helikopter 

V Mariboru še pravijo, da so dogodki, kot je bil novembrski prej izjema kot pravilo in da do njih načeloma ne prihaja.

»Sicer pa dotičnega primera zaradi kriminalistične preiskave, ki je še v teku, ne moremo komentirati. Tudi zdravstvenih podatkov o pacientki na podlagi zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) in zakona o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2) ne moremo podati. V UKC Maribor nesrečni dogodek obžalujemo in sodelujemo z vsemi vpletenimi v nadaljnji preiskavi.«

Z vprašanji smo se obrnili tudi na policijsko upravo Maribor, kje so v zvezi s tem dogodkom povedali, da preiskava dogodka še poteka. »O vseh ugotovitvah bomo seznanili pristojno okrožno državno tožilstvo. Občanka je bila huje poškodovana.«

Nesreče se dogajajo tudi, če je heliport na strehi

Nesreče in incidenti se žal dogajajo tudi v bolnišnicah, ki imajo urejeno helikoptersko pristajališče na strehi bolnišnice. Spomnili smo se vsaj dveh nesreč, ki sta bili povezani s pristankom helikopterja.

Marca letos se je ob pristanku vojaškega helikopterja na helidrom v splošni bolnišnici Celje porušil del stropa v čakalnici, padel na pacienta in ga pri tem poškodoval. Nesreča se je zgodila, ko je nekdo kljub opozorilu in ustaljenemu protokolu ob pristajanju helikopterja, odprl okna na urgentnem centru.

Leta 2019 pa se je incident pripetil tudi v Ljubljani, ko se je ob vzletu vojaškega helikopterja na ljubljanskem UKC-ju na kolesarko podrla gradbena ograja ob cesti. 

Ob nesrečah pa se pogosto zgodi, da se namesto takojšnjega ukrepanja raje prelaga odgovornost.