Zakon, ki bo gotovo sprožal sodne spore

Zadnja dva tedna je javnost zaposlovalo vprašanje, ali bo Antonija Poplas Susič ostala direktorica zdravstvenega doma Ljubljana ali pa bo delala le v lastnem zavodu s koncesijo. Skoraj mesec dni po zakonskem roku se je končno odločila, koncesijo bo vrnila. Ta poteza je glede na obstoječ zakon pričakovana, pravita sogovornika. ​

Fakin: Zdravstveni dom Ljubljana je velik zdravstveni dom in mislim, da zahteva 100-odstotnega direktorja. Ne pa da imaš polovico noge v javnem sektorju, polovico pa v zasebnem. Javno je zato, da imajo pacienti dostopnost do zdravstva, zasebno je pa namenjeno tudi dobičku. In če si z eno nogo v lastni firmi, v lastnem dobičku, je logično, da te bo vleklo tja in boš težko delal v javnem sektorju 100-odstotno. Tukaj jaz zakon podpiram.

Ima pa ta zakon kar nekaj sivih con …

Pirnat: Določbe, ki jih zakon podaja glede direktorjev zdravstvenih zavodov in njihovega dela drugje, si lahko razlagamo na način, da direktorjem dejansko prenehajo veljati vsa soglasja za delo drugje, ampak tudi glede tega zakon ni popolnoma jasen. V celoti vzeto je zakon gostobeseden. Je skoraj pol toliko dolg kot prejšnji zakon. Uporablja različne izraze, jih ne definira in to je seveda bližnjica do tega, da se ga da razlagati tako ali drugače.

Ministrstvo za zdravje in inšpektorat si ga bodo razlagali na en način, ampak ni nujno, da bo ta vzdržal na sodišču. Gotovo je, da bo prihajalo do sodnih sporov. Seveda tisti, ki pa se hočejo izogniti zdaj raznim ureditvenim odločbam ministrstev, inšpektorata in pritožbam na ministrstvo, skratka, ki nočejo voditi teh pravnih postopkov, tisti bodo pač sprejeli zakon, tako kot ga razlaga ministrstvo.

Fakin je poudaril, da ta zakon ne rešuje temeljne stvari: produktivnosti v bolnišnicah, ki je kljub večjemu številu zaposlenih upadla. A je skoraj malo verjetno, da se bo produktivnost z zakonsko prepovedjo dela v zasebnem sektorju v primeru, da si zaposlen v javnem, povečala. Prej kot k večji produktivnosti bo to vodilo v upor. 

V celoti vzeto je zakon gostobeseden. Je skoraj pol toliko dolg kot prejšnji zakon. Uporablja različne izraze, jih ne definira in to je seveda bližnjica do tega, da se ga da razlagati tako ali drugače. Ministrstvo za zdravje in inšpektorat si ga bodo razlagali na en način, ampak ni nujno, da bo ta vzdržal na sodišču. Gotovo je, da bo prihajalo do sodnih sporov.

Pirnat: Vse te prepovedi in zelo mnogo jih je, pomenijo poseg v svobodo dela. Ustavno sodišče je že reklo, to kar počneš zunaj obveznega delovnega časa, je, če ti je v zvezi s tem naložena z zakonom neka obveznost, že poseg v svobodo dela. Vsak poseg v svobodo dela ni neustaven: če zasleduje legitimen interes, če je sorazmeren, je ustavno dopusten. Ampak jaz mislim, da je šel v primeru ZZDej-N zakonodajalec predaleč vsaj v tem, da popolnoma neupravičeno razlikuje zasebne in javnopravne izvajalce zdravstvene dejavnosti.

21. avgusta 2025 je stopila v veljavo določba zakona, ki prepoveduje sedenje na dveh stolčkih direktorjem javnih zdravstvenih zavodov, 21. oktobra 2025 bo to začelo veljati za predstojnike klinik, pri čemer pa je ta del zakona izjemno nejasen. Pirnat je dejal, da je ta del zakona še slabše napisan kot za direktorje.

Bo ZZDej-N na ustavnem sodišču padel? Če bo, kaj to pomeni - kakšne bodo posledice? Bodo dobri strokovnjaki zapustili javno zdravstvo? Lahko sistem rešimo s tem, da bolnice preuredimo v javna podjetja, zdravnike bolje plačamo in izboljšamo menedžment, namesto da uvajamo prepovedi? Zakaj rezultati Golobove vlade, ki ima zdravstvo za prioriteto, ne bodo taki, kot bi si jih želeli in zakaj utegne to vplivati tudi na volilni rezultat? Vabimo vas, da si celotno oddajo V središču z voditeljico Brigite Ferlič Žgajnar ogledate v spodnjem posnetku.