Zaradi vladne vojne s koncesionarji odpoved 4000 ortopedskih posegov

Marko Pavlišič, eden od čakajočih na ortopedski poseg je ob novici, da mu bo ta odpadel, na omrežju X zapisal: »Draga vlada, hvala za to prekrasno novoletno darilo. In naj sedaj lepo jem naklofen, dokler ne bodo jetra fuč.« Tolaži ga lahko dejstvo, da v tej kalvariji ni osamljen.

Doc. dr. Vladimir Senekovič, solastnik podjetja Arbor Mea je povedal, da so bolniki milo rečeno zelo žalostni, ko jim poseg odpovedo, oziroma jih obvestijo, da bo treba nanj čakati bistveno dlje ali da naj se obrnejo na drugega izvajalca.

Problem, o katerem smo že pisali, je nastal, ker je vlada 24. decembra 2025 sprejela spremembo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025, ki nadomešča splošni dogovor in v katerem je določeno, kateri programi so plačani iz obveznih zdravstvenih prispevkov. S spremembo uredbe se je med drugim omejilo plačilo ortopedskih posegov pri koncesionarjih, in sicer se je omejilo: artroskopske operacije rame, operacije hrbtenice, operacije na stopalu - hallux valgus, endoproteze kolka, kolena, rame, gležnja in artroskopske operacije (razen rame). 

Zaradi tega so bili koncesionarji primorani predvsem paciente za endoproteze kolčnega in kolenskega sklepa, ki so bili v drugi polovici januarja in v februarju že fiksno naročeni na operativni poseg, odpovedati, ker enostavno v osnovnem programu nimajo dovolj velike kvote teh operacij, da bi jih lahko operirali. Ko so te paciente naročili na poseg, pa je še veljala uredba vlade, ki je dovoljevala plačilo po realizaciji (kolikor posegov so naredili, toliko so jih dobili plačanih).

Opravljeni posegi pri izvajalcih koncesionarjih in v javnem zavodu v obdobju januar-november 2025:

Vir: ZZZS

Kot izhaja iz podatkov, so v Arbor Mei, podjetju s koncesijo, lani (do decembra) opravili skoraj toliko opisanih posegov kot v UKC Ljubljana. Senekovič je povedal, da so 99 odstotkov operacij izvedli na napotnico, torej so plačilo prejeli od zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Število naštetih posegov je v podjetju Arbor Mea skozi leta naraščalo: leta 2023 so jih naredili 1440, leta 2024 - 2486, lani (do decembra) pa že 3272. V letih 2024 in 2025 so bili ti posegi zaradi dolgih čakalnih dob plačani po realizaciji, zdaj pa pri koncesionarjih plačila po realizaciji ni več. 

Zadnja uredba je zato koncesionarje zelo presenetila, saj so za omenjene posege čakalne dobe še vedno dolge. V Arbor Mei, kjer so sicer najbolj specializirani za operacije ramenskega sklepa, so izračunali, da bodo glede na uredbo letos opravili največ tisoč operacij. 

»To pomeni, da bo skoraj 3000 pacientov letos ostalo brez operacije in se bodo s tem čakalne dobe za te posege bistveno podaljšale - v povprečju za okrog 20 odstotkov, najbolj pa se bo to poznalo na področju ramenskih operacij, kjer se bodo gotovo podvojile - menim, da bomo padli na nivo, kjer smo bili pred letom 2015, ko so bile čakalne dobe za ramensko operacijo 1 - 2 leti (sedaj so pri nas 1 - 2 meseca),« je posledice opisal Senekovič.

Vladimir Senekovič. solastnik podjetja Arbor Mea, ki ima koncesijo in je torej del javnega zdravstva. Foto: ARBOR MEA

Po njegovih besedah čaka večina bolnikov na operacijo v bolniškem staležu.

»Za ilustracijo: če samo za dva meseca skrajšamo bolniški stalež, je operativni poseg s tem že plačan. Da ne govorim o tem, da so uspehi operativnega zdravljenja poškodb ramenskega sklepa po tako dolgi čakalni dobi bistveno slabši. To smo že velikokrat prej dokazovali (v letih 2014 - 2016) na ministrstvu za zdravje in pri ZZZS in so nam pri tem prisluhnili in seveda ugotovili, da se z zgodnjimi operacijami ramenskih poškodb bistveno zmanjša bolniški stalež in zelo izboljša rezultat zdravljenja.« 

V kirurgiji Bitenc bodo letos opravili okoli 700 operacij manj, v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina pa nam v zvezi s tem še niso odgovorili. 

Če torej ocenimo čez palec, bodo lahko koncesionarji letos skupaj opravili okoli 4000 operacij manj kot lani. Kdo bo nadomestil izpad? Javne bolnišnice? Težko verjetno, če vemo, da so v splošni bolnišnici Novo mesto odpustili enega bolj aktivnih ortopedov Gregorja Kavčiča (operira v Arbor Mei, kjer bo zdaj lahko opravil bistveno manj posegov) in da iz UKC Ljubljana odhajajo trije ortopedi iz oddelka za artroskopijo in športne poškodbe ortopedske klinike. Poleg tega je v javnih bolnišnicah problem z razpoložljivostjo operativnih dvoran in prisotnostjo ostalega kadra, brez katerega operacije niso možne (zdravstveni tehniki ...) 

Že tako dolge čakalne dobe se bodo torej še podaljšale, a to skrbi le čakajoče. Iz javnega zdravstva odhajajo pomembni zdravniki: maksilofacialni kirurgi in ortopedi, predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pa zatrjujeta, da sistem normalno deluje in bo za vse poskrbljeno. Da so vsi ukrepi, ki jih je vlada sprejela na področju zdravstva, namenjeni optimizaciji dostopnosti do kakovostnih in varnih storitev ob istočasni zagotovitvi finančne stabilnosti.

Je pa državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Jasna Humar v zadnji Tarči razkrila podlago za omejitev storitev pri koncesionarjih: »Koncesionarji so postali tako močni, da je zaradi njih ogrožen obstoj javnih zdravstvenih zavodov.« 

In so se odločili omejiti koncesionarje, pri čemer so zanemarili škodo, ki bo zaradi tega ukrepa nastala pacientom. 

V Arbor Mei so z dopisom predsednika vlade in ministrico za zdravje zaprosili, da jim pridejo nasproti s premislekom, kako letos vseeno omogočiti operacije okrog 3000 bolnikom.

»Čakamo na odgovor,« je zaključil Senekovič, ki upa, da se bo vse uredilo v korist bolnikov. 

Kako koncesionarji izračunajo, koliko operacij bodo smeli opraviti? 

Uredba določa njihovo delo v letu 2026 v obsegu dvakratnika dogovorjenega programa  oz. dogovorjen program z vsemi čakajočimi na dan veljavnosti uredbe. Plačilo je torej odvisno od plana primerov na letni ravni in števila čakajočih, so pojasnili na ZZZS. S podatkom o številu čakajočih pri posameznem izvajalcu za konkretne storitve ZZZS še ne razpolaga (podatek vodi NIJZ), izvajalec pa bo v primeru, da je število čakajočih večje od pogodbenega števila primerov, dobil plačilo največ v višini dvakratnega pogodbenega števila primerov oz. v primeru programov, kjer bo izračun plana manjši od 75 primerov, največ 75 primerov. Poglejmo konkretno: 

Na ministrstvu za zdravje so povedali, da so na ta način v največji možni meri sledili potrebam prebivalcev in se obenem izognili plačevanju po realizaciji:

»Plačevanje elektivnih storitev po realizaciji po izkušnjah razvitih zdravstvenih sistemov, kamor sodi tudi Slovenija, lahko vodi v izkrivljeno prakso in povečanje števila nepotrebnih storitev.«

Slovenija ima v zadnjih desetih letih primere takih slabih praks, ki so velikokrat tudi povečale število čakajočih, so še povedali na ministrstvu za zdravje. »Število ortopedskih operacij v Sloveniji je v zadnjih nekaj letih višje kot je povprečje v državah OECD, po mnenju nekaterih slovenskih strokovnjakov smo dosegli zadovoljivo dostopnost. Za optimalno dostopnost pa bi potrebovali jasne strokovne smernice za napotovanje in prioritizacijo operacij. Vzpodbude za ciljano plačilo elektivnih storitev so smiselne le za določeno časovno obdobje, saj  lahko v nasprotnem primeru takšen način financiranja elektivnih storitev privede do povpraševanja, spodbujenega s strani ponudnikov zdravstvenih storitev.«

Na ministrstvu pričakujejo, da bo število opravljenih posegov v letu 2026 v slovenskem prostoru ostalo primerljivo z letom 2025 in ohranilo produktivnost, ki je primerljiva z OECD-jem. Pred največjim izzivom so po njihovem javni zdravstveni zavodi, ki morajo slediti zakonodaji pri upravljanju čakalnih seznamov in izrabiti vse zakonite spodbude za nagrajevanje in motivacijo svojih zaposlenih.