Zdravnik Marko Bitenc: Kdo in kako bo bolnikom razložil, da operacije ne bo?

Vlada je pred božično-novoletnimi prazniki sprejela spremembo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025, ki nadomešča splošni dogovor in v katerem je določeno, kateri programi so plačani iz obveznih zdravstvenih prispevkov.

S spremembo uredbe se je med drugim omejilo plačilo ortopedskih posegov pri koncesionarjih. To je naletelo na val ogorčenja, saj so koncesionarji del javnega zdravstva, omenjena uredba pa je torej v neskladju z obljubo vlade, da se bodo trudili za javno zdravstvo. Ker bo ortopedskih posegov zdaj manj, se bo že tako dolgo čakanje nanje, še podaljšalo. 

V uredbi piše, da se koncesionarjem omeji plačilo naslednjih prospektivnih programov: artroskopska operacija rame, operacija hrbtenice, operacija na stopalu - hallux valgus, endoproteza kolka, endoproteza kolena, endoproteza rame, artroskopska operacija  (razen rame), endoproteza gležnja. Do zdaj so bili ti posegi pri koncesionarjih plačani po realizaciji. 

Marko Bitenc, direktor Kirurgije Bitenc - zasebnega zavoda s koncesijo, kjer operacija izvajajo s svojimi kadri, je povedal, da bodo zaradi uredbe na področju protetike kolena in kolka dobili plačanih 200 operacij manj, na področju operacij hrbtenice pa 500 manj, saj so teh izvedli skoraj tisoč. 

»Čakalne dobe se bodo seveda podaljšale, saj drugi izvajalci tega ne bodo mogli nadomestiti. Prav zaradi dolgih čakalnih dob smo v zadnjih letih ortopedsko ekipo močno okrepili, takšni ad hoc ukrepi nas seveda zaradi zmogljivosti postavljajo v težko situacijo. Na žalost se upravljavci sistema ne ukvarjajo z interesi zavarovanih oseb, ki trenutno v sistemu javnega zdravstva nimajo legitimnega predstavnika,« je povedal Bitenc. 

V njegovem zavodu med drugim operira tudi prvi minister za zdravje v Golobovi vladi Danijel Bešič Loredan.

Bitenc se sprašuje, kdo in kako bo bolnikom, ki so bili na poseg naročeni pred uredbo, razložil odpoved posegov. 

Vojna proti zdravnikom, v kateri jo bodo najslabše odnesli pacienti

Pri koncesionarjih (ti so prav tako del javnega zdravstva) dela tudi veliko število ortopedov, sicer zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Zaradi prepletanja obeh sfer je prihajalo do mnogih zlorab: nekaterim ljubljanskim ortopedom je tretja oseba potrjevala prisotnost na delu v kliničnem centru, medtem ko so delali pri koncesionarju, spet drugi ortopedi so si bolnike - predvsem manj zapletene primere, ki so prišli k njim na obravnavo v bolnišnico, napotovali na obravnavo v ambulanto s koncesijo ... Vlada je temu želela narediti konec z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim bi javno in zasebno povsem razmejila. A ustavno sodišče je člen novele, ki se nanaša na to, razglasila za neustavnega. In prav na dan odločitve ustavnega sodišča, je bila sprejeta tudi omenjena uredba, kar ne more biti naključje.

Tistim, ki pravijo, da bi lahko ortopedi pri matičnem delodajalcu naredili mnogo več posegov, a jih zaradi sedenja na dveh stolčkih ne morejo, ortopedi odgovarjajo, da za to nimajo kapacitet. Ortoped Borut Pompe, iz ljubljanske ortopedske klinike je pred časom za Info360 pojasnil, da elektivni bolniki velikokrat odpadajo, ker so soočeni z veliko nujnimi primeri in bolniki, ki jih zaradi spremljajočih bolezni drugi centri pošiljajo na Ortopedsko kliniko. »Za zamenjavo kolena in kolka sta na Ortopedski kliniki primerni zgolj dve operacijski dvorani (od štirih). V preteklih letih smo izvajali dodatni popoldanski program, ki pa trenutno zaradi kadrovskih težav ne teče, kot bi si želeli.«

Kljub temu je treba dodati, da je analiza iz leta 2019 v ljubljanskem UKC pokazala, da je bilo od skupno 23 ortopedov z ambulantnimi pregledi na uro podpovprečno obremenjenih 12, z ostalimi ambulantnimi pregledi jih je bilo podpovprečno obremenjenih 16, z operativnimi posegi pa jih je bilo podpovprečno obremenjenih 11. Upoštevaje bolnike v vseh programih, jih je bilo podpovprečno obremenjenih 15.

Bodo zdaj ortopedi, ki bodo s številom posegov pri koncesionarjih omejeni, več le teh izvedli v bolnišnicah? To bodo pokazali rezultati konec leta.

Za primer: 17. decembra je na endoprotezo kolka v bolnišnicah čakalo 4707 posameznikov, pri zasebnikih s koncesijo pa 374 posameznikov. Povprečna čakalna doba na prvi prosti termin je znašala 423,4 dni (približno 14 mesecev).  

Medtem, ko torej ortopedski posegi pri koncesionarjih ne bodo več plačani po realizaciji, pa zgoraj omenjena uredba določa, da bodo po realizaciji plačani programi dermatologija, rehabilitacija, zdravljenje s hiperbarično komoro, nefrologija - sredstva za laboratorij - specialistika, vitreoretinalna kirurgija, okulistika, ORL, citopatološke preiskave - pavšal, diabetologija, klinična psihologija, parodontologija, zobne bolezni in endodontija, delovna terapija.