side-text

Na novinarski konferenci o referendumu o ZPPKŽ so sodelovali profesorica medicinske humanistike dr. Zvonka Zupanič Slavec, dramska igralka Alenka Tetičkovič, dr. Ernest Petrič, bivši predsednik ustavnega sodišča in bivši ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec. Zobec je prepričan, da je to najbolj pomemben referendum do zdaj. Foto: Info360

Zdravstvo

Zdravnik Marko Noč: Nikoli si nisem mislil, da bi zavestno končal življenje sočloveka

Izteka se zadnji dan referendumske kampanje pred nedeljskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Tik pred volilnim molkom so nasprotniki zakona še zadnjič stopili pred novinarje. Gre za ustavno sporni zakon, ki odpira Pandorino skrinjico. Smo na meji, zakon nas postavlja na neznano pot in omogoča številne zlorabe, so povedali govorniki na današnji konferenci.

»Ta zakon ni pravi odgovor na stisko ljudi. Pravilni odgovor države bi moral biti drugačen. Za te ljudi bi morali dobiti sodobno paliativno oskrbo, da jim zagotovimo človeško bližino, da zagotovimo negovalne oddelke, hospice, domove, ustrezno osebje, da smo kot družba človeški,« je dejal zdravnik interne in intenzivne medicine Marko Noč.

Poudaril je, da se je z napredkom v medicini zgodilo tudi to, da je v družbi vse več starejših in kroničnih bolnikov. Pravi, da ta zakon dojema kot klic v sili za te ljudi, za katere družba ni poskrbela.

Noč, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z bolniki, ki so najhuje bolni, se vsak dan bori za človeško življenje.

»Vsakič, ko ta boj izgubim, me čaka težko obdobje.Tega se človek ne navadi. To človek nosi s seboj. Nikoli si nisem mislil, da bi pomagal ali celo zavestno končal življenje sočloveka.«

Poleg Noča so na novinarski konferenci sodelovali še profesorica medicinske humanistike dr. Zvonka Zupanič Slavec, dramska igralka Alenka Tetičkovič, dr. Ernest Petrič, bivši predsednik ustavnega sodišča in bivši ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec.

Zobec je zakon označil za rubikon. Pravi, da bomo v nedeljo glasovali o tem ali bomo prestopili rubikon naše civilizacije, vstopili v polje brezčutnosti, popredmetenja človeškega življenja, tistega, na čemer temelji naša civilizacija več tisoč let in se podali na neznano pot. Skrbi ga, ker gre za enostopenjski postopek brez pritožbe in da zoper odločitev komisije ni nobenega pravnega sredstva.

»To je najbolj ključna referendumska odločitev v mojem življenju. Globoko sem proti zakonu in menim, da je že s svojim namenom, ki ga niti ne skriva, ki ga je tudi predsednik vlade jasno ilustriral, globoko protiustaven. Temelji na računici in omogoča številne zlorabe.«

To ni zdravstvena, to je pogrebna storitev

Zupanič Slavec je dejala, da kot zdravnica še ni hodila po hujši kalvariji, kot je ta.

»Življenje je tisto najvišje, kar imamo. Rojstvo kot tudi smrt nista ne leva ne desna.Ta zakon se je spolitiziral, mi pa govorimo o življenju vseh nas.«

Po njenih besedah smo na meji, saj prihaja do tektonskih premikov v družbi. Razlog, da smo se znašli v tej situaciji, pa je po njenem mnenju dolgoživost družbe, na katero se nismo pravočasno pripravili. Zupanič Slavec opozarja, da smo priča trendom, ki jih je treba sprejemati s tresočo roko - težko je zaustaviti nekaj, ko se začne kepa kotaliti.

»Zakonodajalec je skozi stranska vrata vpeljal evtanazijski zakon.«

Zupanič Slavec moti, da v pripravo zakona ni bila vključena zdravstvena stroka. Opozorila je, da v zakonu piše, da gre za zdravstveno storitev:

»V medicini to ni zdravstvena storitev, bolj pogrebna storitev, čeprav vem, da se to sliši grobo.« 

Profesorico medicinske humanistike skrbi, da se bo s tem zakonom skrhalo zaupanje med pacienti in zdravniki. Skrbijo jo tudi pritožbe, zaradi katerih bo treba dopolnjevati zakon in vanj vpeljevati izjeme. Problematično se ji zdi tudi, da ljudje niso bili dovolj jasno seznanjeni s stranskimi učinki snovi in pove, da je bilo s strani predlagateljev vse predstavljeno na preveč »romantičen način«.

Predsednik Gibanja za nediskriminacijo Marko Kušar je dejal, da vsaka želja še ni pravica in da lahko želje pripeljejo do tragedije drugih.

»Ta vlada zna največje tragedije zavijati v celofan in obračati sebi v prid. Temu smo bili priča tudi ob tragediji v Novem mestu. V nedeljo se moramo vprašati, ali bomo zaupali vladi, ki ne zna poslati niti esemesa državljanom (testiranje alarma SI-ALERT je namreč zatajilo, op.p.).«