Zdravniki ne želijo prikrivati razloga za smrt

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) razburja tudi zato, ker bi moral zdravnik za človeka, ki se je zaradi brezizhodne zdravstvene situacije odločil za končanje življenja po ZPPKŽ, prikrivati razlog smrti. Zdravniki namreč v potrdilo o smrti ne bo smel zapisati, da je človek umrl zaradi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pač pa bo kot razlog smrti moral navesti eno od bolezni, ki jo je človek imel in bi zaradi nje lahko umrl. 

Sporen 2. odstavek 21. člena ZPPKŽ: »Za potrebe zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti se pacientova smrt, ki je nastopila kot posledica postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ, ne upošteva kot neposredni vzrok smrti. Kot neposredni vzrok smrti se šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.« 

V oddaji V središču, v kateri je bila tema pogovora Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je bilo omenjeno, da naj bi bila zdravniška zbornica tista, ki naj bi zgoraj zapisano zakonsko rešitev podpirala. Na zbornici to odločno zavračajo. 

Kronologija sprememb

Izvorni predlog ZPPKŽ je za potrebe zdravniškega potrdila o smrti poleg osnovne primarne bolezni predvideval tudi smrt zaradi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (samousmrtitev s pomočjo). Nato pa so prvega julija 2025 v poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica, predlagali naslednji amandma k 21. členu: 

»V drugem odstavku se za besedno zvezo »pacientova smrt« doda vejica, besedilo »opredeli kot samousmrtitev s pomočjo na podlagi Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in šteje za neposredni in osnovni vzrok smrti« pa se nadomesti z besedilom »ki je nastopila kot posledica postopka uveljavljanja pravice do PPKŽ, NE UPOŠTEVA kot neposredni in osnovni vzrok smrti«. 

V obrazložitvi amandmaja so predlagatelji zapisali:

»S predlaganim amandmajem se predlog zakona notranje vsebinsko usklajuje, in sicer se s tem določba drugega odstavka 21. člena usklajuje z določbo tretjega odstavka 26. člena tega zakona kar se tiče samega (neposrednega) vzroka smrti. Ta mora biti na enak način, kot je to že urejeno v že omenjenem odstavku 26. člena, opredeljen kot huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, ki je bila tudi vzrok za to, da se je pacient odločil, da se posluži možnosti samousmrtitve po tem zakonu. Na ta način se tudi zagotavlja verodostojnost področne statistike na področju zdravstva oziroma zdravja kar se tiče nabora bolezni, ki resno ogrožajo zdravje širše populacije, ki je potem tudi podlaga za področne ukrepe na ustrezni ravni, česar pa ne more biti oziroma utegne biti lahko tudi v bistvenem oteženo v primeru, če se tovrstne smrti v področnem registru zaznamujejo, kot je bilo prvotno predvideno, kot samousmrtitev s pomočjo (na podlagi ZPPKŽ) in se s tem šteje tudi za neposredni vzrok smrti.«.

Amandma je bil sprejet. 

Vsebina, ki ne ustreza dejstvom

Na zbornici so povedali, da so njihovi predstavniki med zakonodajnim postopkom opozorili na pomanjkljivosti predloga ZPPKŽ.

»Zbornica pa ni dajala predlogov ali napotkov, kako naj se kaj uredi v ZPPKŽ.«

V zvezi z 21. členom ZPPKŽ na zbornici vztrajajo, da ima Slovenija ustrezno mrliško pregledno službo, ki ne potrebuje dodatnega urejanja v ZPPKŽ: 

»Način urejanja, ki ga je v ZPPKŽ ubral predlagatelj, pa vzbuja skrb, saj odraža nepoznavanje materije, na kar je zbornica opozarjala. V prvotnem predlogu je ZPPKŽ mrliškemu pregledniku nalagal, da kot osnovni in neposredni razlog smrti navede PPKŽ, kar nikakor ne bi ustrezalo dejstvom. V končnem besedilu ZPPKŽ pa je napotilo mrliškemu pregledniku: »Kot neposredni vzrok smrti se šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja iz 1. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.«, kar ravno tako ne ustreza dejstvom. Vse navedeno kaže na urejanje materije brez njenega poznavanja, kar ima za posledico, da se z obveznimi napotili mrliškemu pregledniku posega v statistiko smrti v Republiki Sloveniji.«

Kot je znano, bo o ZPPKŽ 23. novembra 2025 potekal zakonodajni referendum. Danes je bila seja državne volilne komisije (DVK), na kateri so med drugim odločali o aktih za izvedbo referenduma. 

Kako bodo tekla referendumska opravila

Referendumska opravila se bodo začela jutri, v torek, 21. oktobra.

Okrajne volilne komisije morajo do 28. oktobra določiti volišča za glasovanje na zakonodajnem referendumu. Pri tem velja posebej izpostaviti, da za volivce z območja Ljubljane volišče za predčasno glasovanje tokrat ne bo organizirano na Gospodarskem razstavišču (zaradi zasedenosti prostorov), pač pa bo potekalo na drugih lokacijah. To velja tudi za t. i. volišče omnia (volišče, ki si ga lahko volivec izbere za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča). Lokaciji obeh volišč bosta sporočeni najkasneje 28. oktobra 2025.

Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja v tujini in bi želeli glasovati po pošti iz tujine ali na diplomatskem predstavništvu, kjer je vzpostavljeno volišče, bodo morali oddati vlogo za glasovanje iz tujine najpozneje do 7. novembra. To velja tudi za tiste volivce, ki stalno prebivajo v tujini in bodo želeli glasovati po pošti iz tujine, medtem ko jim za glasovanje na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ni treba oddati vloge, saj so vpisani v posebni volilni imenik. V tujini bo vzpostavljenih 29 volišč na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v 25 državah.

Za razliko od državnih volitev, kjer volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini prejmejo volilno gradivo za glasovanje po pošti iz tujine po uradni dolžnosti, to za glasovanje na referendumu ne velja. Volivci s stalnim prebivališčem v tujini lahko po pošti iz tujine na referendumu glasujejo le, če pravočasno oddajo vlogo za glasovanje.

Za glasovanje po pošti v Sloveniji, do česar so upravičeni volivci v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, v priporu ali zaporu ter volivci z odločbo o invalidnosti, bo treba oddati vlogo najpozneje do 12. novembra.

Vlogo za glasovanje na domu bodo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, lahko oddali do 19. novembra. Takrat se bo iztekel tudi rok za oddajo vloge za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča (na t. i. omnia voliščih).

Predčasno glasovanje na referendumu bo v torek, 18. novembra, sredo, 19. novembra, in četrtek, 20. novembra, splošno glasovanje pa v nedeljo, 23. novembra.

Ocenjeni stroški referenduma znašajo približno 6,6 milijona evrov (stroški za nadomestila volilnim organom približno 3,7 milijona evrov, ostali stroški - najem volišč, stroški informacijske podpore, poštni stroški, tisk in distribucija volilnega gradiva ...  - pa približno 2,9 milijona evrov).