Zdravniki odnašajo osebne podatke pacientov v ambulante, kjer pogodbeno delajo

Pred kratkim je bližnja sorodnica gospe (podatki so znani uredništvu), ki čaka na ortopedski poseg na ljubljanski Ortopedski kliniki, prejela klic. Sogovornica na drugi strani jo je seznanila, da ne kliče iz Ortopedske klinike, pač pa iz koncesijske ambulante, kjer pogodbeno dela ortoped prof. dr.  Drago Dolinar, in da je lahko gospa že v kratkem na vrsti. Pojasnila je, da zdravnik za paciente, ki že dlje časa čakajo na poseg pri njem na Ortopedski kliniki, naroči, »da naj pokličemo, preverimo, ali bi slučajno želeli biti operirani kaj prej, in da jim pač ponudimo to možnost, da so lahko pri njem operirani tudi kaj prej.«

Nekateri ortopedi torej podatke (telefonske številke ipd.), ki jih dobijo v javnem zavodu posredujejo izvajalcu, kjer pogodbeno delajo, ne da bi paciente predhodno vprašali, ali se s tem strinjajo. Na tak način torej skrbijo, da ima ambulanta s koncesijo, ki je v zasebni lasti, vedno dovolj dela. Zagotovijo ji promet, sebi pa dodaten zaslužek, ki ga v javnem zavodu, kjer so sicer redno zaposleni, ne bi dobili. Zadovoljni so tudi pacienti, ki pridejo prej na vrsto. 

Sporna praksa s področja varovanja osebnih podatkov

A taka praksa ni v skladu z zakonodajo iz področja varstva osebnih podatkov. V UKC Ljubljana, pod okrilje katerega sodi  Ortopedska klinika, so poudarili, da jo dosledno spoštujejo.

Izvajalec zdravstvenih storitev je dolžan pacienta seznaniti s čakalno dobo v njihovi ustanovi in v primeru nedopustno dolge čakalne dobe tudi z možnostmi zdravljenja pri drugih izvajalcih s krajšo čakalno dobo, da lahko pacient izbere zanj ustrezen termin.

»V nasprotju z zakonodajo pa bi bilo, če bi zdravniki v okviru tega napotovali paciente v svoje koncesijske ali zasebne ambulante. Vse kršitve določb varstva osebnih podatkov, s katerimi bi bili seznanjeni, obravnavajo pristojne službe, in če bi se kršitve potrdile, smo dolžni ravnati v skladu z zakonodajo in ustrezno ukrepati,« so sporočili iz ljubljanskega kliničnega centra. 

Ortoped Dolinar, ki ima soglasje UKC za delo v treh ambulantah s koncesijo, je zapisal, da se bo na vprašanja v zvezi z odtekanjem podatkov o pacientih odzval po dopustu. Je pa njegov kolega doc. dr. Borut Pompe, ki ima soglasje za delo v štirih ambulantah s koncesijo in eni zasebni ambulanti potrdil, da bolnike, ki so izrazili željo po tem, da jih operira, zgolj telefonsko informira (to na njegovo prošnjo izvede zdravstveni administrator), da jih lahko operira v centru Arbor Mea, ki ima koncesijo za operacije.

»Centru ne posredujem nobenih zdravstvenih informacij bolnikov. Pogodbeno sodelujem s tem centrom od aprila letos in zato nimam čakalne vrste za operacije. Če se bolnik za to možnost odloči, se pred posegom dogovorimo še za dodaten predoperativni pogovor in pregled. Vsi bolniki tudi niso primerni kandidati za operacijo v takem centru. Informiram zgolj bolnike, ki so izrecno odločili za operacijo pri meni.«

A tudi, če zdravnik posreduje samo telefonsko številko, je to osebni podatek, če je posameznik prek nje določljiv. In v zgornjih primerih je.

Informacijska pooblaščenka: Kršitev medicinske etike in sum korupcijskih tveganj 

Na Uradu informacijske pooblaščenke so povedali, da so zdravstveni delavci in sodelavci dolžni osebne podatke pacientov varovati in jih obdelovati le v okviru namena obdelave in na ustrezni pravni podlagi (npr. zakon, privolitev). 

»Če se prenos osebnih podatkov s strani zaposlenega pri prvotnem upravljavcu (UKC Ljubljana) k drugemu upravljavcu (koncesijski ambulanti) izvede brez pravne podlage, to predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov, najverjetneje pa tudi kršitev medicinske etike in sum korupcijskih ravnanj.«

Na Uradu informacijske pooblaščenke so pojasnili še, da se osebni podatki na čakalnih seznamih obdelujejo za točno določene zakonsko navedene namene:

»V konkretnem primeru je zakonita obdelava teh podatkov torej omejena na upravljanje čakalnih vrst in zdravstvene ter delovne potrebe izvajalca zdravstvene dejavnosti v javnem sektorju. Ta namen nikakor ne vključuje prenosa teh podatkov v zasebni sektor z namenom iskanja potencialnih strank s strani koncesijske ambulante. Pacienti upravičeno pričakujejo, da bo izvajalec zdravstvene dejavnosti obdeloval njihove podatke na zakonit način in da ne bo prihajalo do nezakonitih vpogledov in prenosov.«

V primeru suma kršitve varstva osebnih podatkov ima posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, možnost, da neposredno pri upravljavcu podatkov uveljavlja svoje pravice po Splošni uredbi o varstvu podatkov, npr. za razjasnitev dejanskega stanja, lahko zahteva seznanitev z lastnimi osebnimi podatki (npr. tudi z virom njegovih podatkov pri koncesijski ambulanti). Sicer pa se lahko posameznik s prijavo obrne na Informacijskega pooblaščenca. Sankcije za kršitve določb zakonodaje o varstva osebnih podatkov so od 100 evrov pa do 8.000 evrov.

A ker imajo bolniki v opisanih primerih korist - predčasno operacijo, jih večina ob podatku, da so njihove kontakte iz javne ustanove na koncesionarje prenesli nezakonito, zamiži.

Pompe: Z operacijami pri koncesionarju razbremenjujem čakalno vrsto na Ortopedski kliniki

Zakaj pa ortopedi operacij ne opravijo v času svojega rednega delovnika na Ortopedski kliniki?

Ortoped Pompe je odgovoril, da so tam kapacitete premajhne.

»Elektivni bolniki velikokrat odpadajo, ker smo soočeni z veliko nujnimi primeri in bolniki, ki jih zaradi spremljajočih bolezni drugi centri pošiljajo na Ortopedsko kliniko. Za zamenjavo kolena in kolka sta na Ortopedski kliniki primerni zgolj dve operacijski dvorani (od štirih). V preteklih letih smo izvajali dodatni popoldanski program, ki pa trenutno zaradi kadrovskih težav ne teče, kot bi si želeli.«

Da bolnik čaka nekaj let na operacijo zamenjave kolena ali kolka na Ortopedski kliniki se mu zdi nesprejemljivo. Ob vpisu v čakalni seznam v ambulanti z bolniki o tem vedno govori in mu je zelo neprijetno.

»Predstavim jim možnost, da čakajo (na čas čakanja vpliva tudi subjektivna ocena njihovih težav, ki jih opredelijo z izpolnitvijo vprašalnika in so na podlagi le tega triažirani) ali pa poiščejo pomoč v enem od drugih centrov v Sloveniji, kjer so čakalne vrste krajše. Veliko se jih odloči za drugo možnost, kar pa pomeni, da bolnike, ki bi jim lahko pomagal, odvračam od operacije na Ortopedski kliniki.«

Odkar ima možnost izvajanja operacij pri koncesionarju, jim v ambulanti predstavi tudi to možnost in se sami odločijo, ali jo bodo sprejeli ali ne.

»Kako dolgo bo obstajala ta možnost, pa je kot veliko drugih problemov v slovenskem zdravstvu, nepredvidljivo. Mislim, da z operacijami nekaterih bolnikov pri koncesionarju zgolj razbremenjujem čakalno vrsto na Ortopedski kliniki,« je pojasnil zdravnik Pompe. 

Pomanjkanje operacijskih dvoran in kadra

Na Ortopedski kliniki že od leta 2012 opažajo težave z zagotavljanjem zadostnega števila storitev za paciente. S staranjem prebivalstva je potreb po ortopedski oskrbi vse več, infrastruktura pa temu ne sledi, so povedali na UKC. 

V letu 2019 je bila izvedena revizija s strani revizorske hiše, ki je ugotovila, da bi za vzdržno čakalno vrsto, po takratnih številkah, potrebovali vsaj še dve dodatni operacijski dvorani. Nato se je zgodila epidemija covida 19, ko je bilo izvajanje določenih dejavnosti začasno ustavljeno oziroma zmanjšano, zato so se čakalne dobe takrat še podaljšale. Po enaki metodologiji, kot jo je uporabila revizorska hiša, bi danes potrebovali še štiri operacijske dvorane, torej skupno osem, kar je dvakrat več, kot jih imajo na voljo. V ta namen so pripravili projekt, ki je bil predstavljen ministrstvu za zdravje v avgustu 2023, odziva nanj pa do danes niso prejeli. 

Njihove operacijske dvorane so v dopoldanskem času izkoriščene praktično stoodstotno. V popoldanskem pa toliko, kolikor omogoča kadrovska zasedba. Trenutno ena operacijska na dan dela tudi popoldne, za kar zaposleni opravljajo dodatno delo. 

Dodatna omejitev pa je tudi pomanjkanje kadra, predvsem na področju zdravstvene nege.

Iz tega torej izhaja, da se javno zdravstvo sesuva samo vase. Zdravniki bi lahko delali več, a ne morejo, zato se znajdejo na druge – kot vidimo zgoraj, lahko tudi zakonsko sporne načine.

A rešitve tega problema novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zaposlenim v javnih zavodih prepoveduje delati pri zasebnikih, ne bo prinesla. Nasprotno. Zaradi tega bodo ortopedi obravnavali še manj bolnikov. Zdravnik, ki se bo odločil, da bo delal le v javnem zavodu torej pri zasebniku ne bo opravil nobene operacije več. Pred sprejemom opisane novele, bi bilo treba torej urediti tudi infrastrukturne razmere v javnih zavodih, ki bi omogočile, da bi zdravniki lahko tam predano in veliko delali, ne pa iskali stranpoti.

Odziv Dolinarja

Dr. Drago Dolinar se je odzval po objavi zgornjega članka. Pojasnil je, da paciente, ki čakajo na operacijo kolka ali kolena v »njegovi« čakalni vrsti seznani s tem, kako dolga je čakalna doba in jih vpraša, ali želijo biti morda operirani prej, če se pokaže takšna možnost, v drugi ortopedski ustanovi s koncesijo. Če posamezen pacient v to izrecno privoli, da se torej takšni ortopedski ustanovi posredujejo njegovi podatki, zaradi možnosti, da bo operiran prej (morda celo znotraj vzdržne čakalne dobe), takšne paciente torej na podlagi njihove privolitve pokličejo in se dogovorijo za operativni poseg, je pojasnil Dolinar. 

»Podatke o pacientih torej posredujem drugi ortopedski ustanovi, na njihovo željo, seveda ob njihovi izrecni privolitvi, kot to določajo zakonski predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ki pacientom zagotavljajo varovanje njihovih osebnih podatkov, kar dosledno spoštujem, pa tudi zakonske obveznosti, da paciente obvestim, da imajo možnost biti operirani prej, če čakajo preko vzdržne čakalne dobe enega leta.«

Poudaril je, da pacientov ne napotuje le na ortopedske ustanove, s katerimi sodeluje, ampak na katerokoli takšno ustanovo, kjer je možnost, da bo operiran vsaj blizu vzdržne čakalne dobe.

Dodajmo, da v primeru, ki smo ga navedli v uvodu, pacientka ni dala soglasja oz. privolitve, da se drugi ortopedski ustanovi posredujejo njeni podatki, niti o tem ni bila vprašana!