Samomor kot vzrok smrti vpliva na izplačila pri življenjskih in nezgodnih zavarovanjih. Ali zato ZPPKŽ zdravnike sile v laganje glede vzroka smrti?
Zdravniki prisiljeni v zavajanja glede vzroka smrti zaradi zavarovalnin
Po predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) je predvideno, da zdravnik v potrdilo o smrti ne bo smel zapisati, da je človek umrl zaradi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pač pa bo moral kot razlog smrti navesti eno od bolezni, ki jo je človek imel, in bi zaradi nje lahko umrl. Torej bo pravi vzrok smrti prekrit. Razlog za prekrivanje bi bil lahko tudi v tem, da se v primeru samomora (četudi po ZPPKŽ) zavarovalna kritja ne izplačajo.
Na Zavarovalnici Triglav potrjujejo, da samomor kot vzrok smrti vpliva na izplačila pri življenjskih in nezgodnih zavarovanjih.
»Pri življenjskih zavarovanjih v primeru samomora veljajo omejitve glede višine izplačila. To pomeni, da se, če zavarovana oseba stori samomor v prvih dveh letih od sklenitve zavarovanja, ne izplača dogovorjena zavarovalna vsota, temveč le znižana vrednost, po preteku dveh let od sklenitve zavarovanja pa se izplača celotna zavarovalna vsota. Pri nezgodnih zavarovanjih je samomor izključen iz zavarovalnega kritja. To pomeni, da se zavarovalne vsote za primer nezgodne smrti v primeru samomora ne izplača. Nezgodno zavarovanje namreč krije samo dogodke, ki so posledice nezgode.«
Če bo pri nas prostovoljno končanje življenja uzakonjeno in bo zavarovalnica ob morebitnih nadzorih v posameznem primeru na primer ugotovila, da je bil razlog smrti v resnici pomoč pri prostovoljnem končanju življenja: bo zahtevala morebitno izplačano zavarovalno kritje nazaj?
V Zavarovalnici Triglav so pojasnili, da v primeru prijave smrti zavarovane osebe preverjajo vzrok in okoliščine nastanka dogodka, ter presojajo, ali je ta v skladu s pogodbenimi določili in morebitnimi izključitvami iz zavarovalnega kritja.
Bi bilo za primere samomorov s pomočjo treba spremeniti zakon o zavarovalništvu, da ne bi bilo potrebe, da bi zdravniki prekrivali uraden vzrok smrti, svojci pa bi bili še vedno upravičeni do izplačila morebitnih zavarovalnih kritij?
»O ZPPKŽ bodo odločali volivci na referendumu, zato se do njega ne moremo vsebinsko opredeliti, posledično tudi ne do potrebe po spreminjanju zakona o zavarovalništvu,« so odgovorili na Zavarovalnici Triglav.
Tudi v Slovenskem zavarovalnem združenju pravijo, da se bo glede vsebine in posledic ZPPKŽ opredeljevalo, ko bo ta dokončno veljaven.
Referendum o ZPPKŽ bo v nedeljo, predčasno glasovanje je možno še danes in jutri do 19. ure.
Pojasnimo še, da je izvorni predlog ZPPKŽ za potrebe zdravniškega potrdila o smrti poleg osnovne primarne bolezni predvideval tudi smrt zaradi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (samousmrtitev s pomočjo). Nato pa so v poslanskih skupinah Svoboda, SD in Levica, predlagali spremembo, s katero se PPKŽ ne upošteva več kot kot neposredni in osnovni vzrok smrti. Kot argument za to niso navedli zgoraj omenjene problematike izplačila zavarovalnin, pač pa statistiko.
»Na ta način se tudi zagotavlja verodostojnost področne statistike na področju zdravstva oziroma zdravja kar se tiče nabora bolezni, ki resno ogrožajo zdravje širše populacije, ki je potem tudi podlaga za področne ukrepe na ustrezni ravni, česar pa ne more biti oziroma utegne biti lahko tudi v bistvenem oteženo v primeru, če se tovrstne smrti v področnem registru zaznamujejo, kot je bilo prvotno predvideno, kot samousmrtitev s pomočjo (na podlagi ZPPKŽ) in se s tem šteje tudi za neposredni vzrok smrti,« so zapisali v predlog amandmaja, ki je bil sprejet.