Na ministrstvu za zdravje pod taktirko dr. Valentine Prevolnik Rupel razmišljajo o interventnem zakonu, ki bi se nanašal na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Foto: STA
Zdravstveno reformo bodo popravljali z interventnim zakonom. Kje vse so zamočili?
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi razmejila javno in zasebno, je začela veljati 21. maja 2025. Zdaj, ko so se začeli v praksi uveljavljati prve določbe, je jasno, da ne bodo izvedljive v začrtanih rokih in da prinašajo veliko zmede in težav. Očitno nedoslednosti novele zdaj prepoznavajo tudi na ministrstvu za zdravje, kjer pripravljajo vsebino interventnega zakona. A ta tako vsebinsko slabe novele ne bo rešil, poudarja pravni strokovnjak. Spomnimo, da so nekateri členi novele tudi že v ustavni presoji.
Vlada Roberta Goloba želi narediti čim boljši vtis na volivce – sploh, ker se bližajo volitve. Zato je pospešila s sprejemanjem reformnih zakonov. In ker je pospeševanje prehitro, se sprejemajo zakonske rešitve, za katere se v praksi izkaže, da niso izvedljive v začrtanih rokih ali pa njihova izvedba prinaša nove anomalije.
Po poti dolgotrajne oskrbe tudi zdravstvena reforma
V zvezi z izvajanjem dolgotrajne oskrbe je vlada pretekli teden sprejela interventni zakon, da bi se fiasko z dolgotrajno oskrbo malce omilil in pozivi k odstopu ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca umirili. Z interventnim zakonom je omogočila, da bodo od 1. decembra 2025 varovanci domov avtomatično prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe in bodo zato plačevali manj. S tem zakonom pa je vlada povzročila nov problem; v depriviligiranem položaju bodo vsi ostali, ki bodo v domove želeli vstopiti po 1. decembru letos. Ti bodo namreč morali plačevati polno ceno, saj odločb o vključitvi v dolgotrajno oskrbo še ne bodo imeli, o čemer smo na Info360 že poročali.
Težave z udejanjanjem pa niso zgolj pri zakonu o dolgotrajni oskrbi, pač pa tudi pri noveli zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N).
Noveli bi moral slediti sprejem vrste podzakonskih aktov, a ministrstvo za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel z njihovo pripravo močno zamuja. Komaj včeraj - dva meseca po roku - so namreč objavili pravilnik o vrstah zdravstvenih dejavnosti, ki jih opravljajo bolnišnice, medtem ko se na metodologijo za merjenje delovne obremenitve posameznih zdravnikov in zdravstvenih delavcev, še vedno čaka, čepravi bi morala biti tudi nared že 21. avgusta 2025.
Na ministrstvu pa so včeraj v javno obravnavo poslali tudi uredbo o določitvi zdravstvenih regij, ki mora biti sprejeta najkasneje do konca novembra 2025, zato je rok za pripombe kratek - le do 14. novembra.
Na ministrstvu so torej določili roke, ki pa se jih sami ne držijo.
Zaradi novele, ki je v veljavi, pa nastajajo nove neenakosti. Pisali smo o tem, kako so morali predstojniki oddelkov v nekaterih bolnišnicah 21. oktobra 2025 zapustiti delo pri zasebnih izvajalcih, če so želeli ostati predstojniki, medtem ko lahko nekateri drugi predstojniki, zgolj zaradi drugačne organizacijske strukture bolnišnice, v kateri delajo, še vedno sedijo na obeh stolčkih. Po 21. maju bo sicer vsem zdravstvenim delavcem, ki delajo v javnem zavodu, opravljanje dejavnosti v zasebnem sektorju dovoljeno le pod izjemnimi pogoji. Javnost nestrpno pričakuje, kaj bo po 21. maju, ko se bo to zgodilo in bo sistem, kot je dejala ministrica za zdravje Prevolnik Rupel, zanihal.
Z interventnim zakonom bi lahko nastale nove nezakonitosti
Pod njeno taktirko so zdaj na ministrstvu očitno spoznali, da bo zakon treba na nekaterih mestih prilagoditi, da omenjen nihaj ne bo rušilni. Informacije naših virov o pripravi interventnega zakona, v katerega bi dodali nekatere izjeme in prilagodili roke, nam je potrdila tudi predstavnica za stike z javnostmi na ministrstvu za zdravje.
Povedala je, da se o interventnem zakonu razmišlja, neuradno pa smo od virov izvedeli, da naj bi zakon že nastajal.
Na kaj se bo nanašal, kakšna bo njegova vsebina oziroma, kaj bo dodatno urejal, ni znano.
Pravna narava interventnega zakona je, da se določena vprašanja začasno urejajo oziroma, da se začasno urejajo drugače, kot to določa sistemska ali področna zakonodaja.
Interventni zakon je smiseln le v primeru, da bodo podaljšali določene roke, pojasnjuje prof. dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete.
A tudi za podaljšanje rokov se mu zdi prepozno, saj so si mnogi zdravstveni delavci že uredili statuse: nekateri so se upokojili, drugi so že odšli iz javnega zdravstva, nekateri bodo to storili v kratkem: »Soglasja za delo drugje se jim iztekajo, novih pa ne morejo dobiti.«
Da bo ministrstvo zadevo urejalo z interventnim zakonom, Pirnat ni pričakoval. Je pa bil potem, ko je novelo prebral, prepričan, da jo bodo morali spreminjati, ker se mu zdi vsebina »nora« oziroma je bil kot pravnik nad njo zgrožen.
Bolj kot interventni zakon bi bilo po njegovem smiselno sprejeti novo novelo.
»Ker če bodo z interventnim zakonom poleg podaljševanja določenih rokov, dopolnjevali oziroma urejali še druge določbe, bi bilo to iz nomotehnničnega (procesnopravnega op.p.) vidika izjemno nenavadno.«
