Zdravstveno zavarovanje: Veljati so začela nova pravila

Z današnjim dnem so v veljavo stopile spremembe in dopolnitve pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki prinašajo več pomembnih novosti za zavarovance in zdravstvene izvajalce. Spremembe se nanašajo na odrejanje bolniškega staleža, pravice do medicinskih pripomočkov, kritje zdravstvenih potrdil ter pogoje za zdraviliško zdravljenje.

Ena ključnih novosti je sprememba pri odobritvi bolniškega staleža za nazaj. Osebni zdravnik lahko po novem izjemoma prizna začasno zadržanost od dela za največ tri delovne dni za nazaj, šteto od dneva, ko se zavarovanec zglasi pri njem. Prej je veljala omejitev treh koledarskih dni. Pri presoji se upošteva tudi dejanska dosegljivost zdravnika, na primer v času praznikov ali dela prostih dni.

Pomembna novost je tudi večja administrativna sledljivost bolniške odsotnosti. Osebni zdravnik mora navodila o ravnanju v času bolniškega staleža – kot so počitek, strogo ležanje ali dovoljena hoja – po novem obvezno zapisati v pacientovo zdravstveno dokumentacijo.

Spremembe glede pripomočkov

Spremembe posegajo tudi na področje medicinskih pripomočkov, kjer se bistveno širi pravica do aparata za določanje glukoze v krvi. Do te pravice bodo zdaj upravičeni tudi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, ki niso zdravljeni z inzulinom, ter osebe po transplantaciji določenih organov. V teh primerih bo zavarovanec upravičen do največ 150 diagnostičnih trakov na leto. Predvideno je tudi, da bo aparat v prihodnje lahko predpisoval osebni zdravnik, ne več izključno specialist.

Dodatno se spreminjajo pravila glede kisikovih pripomočkov. Najdaljše obdobje izposoje stacionarnega koncentratorja kisika se skrajšuje s šest na pet let, hkrati pa se uvaja nova pravica do prenosnega koncentratorja kisika, ki ga bo lahko predpisal zdravnik specialist.

V pravilih je zdaj jasneje določeno, da izdaja potrdil za potrebe drugih organov ali področij ne sodi med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in se praviloma ne krije iz teh sredstev. Izjema velja le, kadar to določa poseben zakon, kot na primer pri potrdilih za osebe po prebolelem raku ali določenih nalezljivih boleznih.

Več jasnih pravil

Spremembe se nanašajo tudi na zdraviliško zdravljenje po srčno-žilnih dogodkih. Pri akutnem srčnem infarktu s hudimi zapleti pravica do zdraviliškega zdravljenja ostaja. V drugih primerih pa bo ta priznana le, če ambulantne kardiološke rehabilitacije ni mogoče izvajati zaradi prevelike oddaljenosti prebivališča. Presojo bo v vsakem posameznem primeru opravil imenovani zdravnik. Pravica do zdraviliškega zdravljenja se širi tudi na bolnike po operacijah s sternotomijo, vendar le ob težji funkcionalni prizadetosti.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije poudarjajo, da so spremembe namenjene večji jasnosti pravil, bolj ciljanemu uveljavljanju pravic zavarovancev ter učinkovitejši in pravičnejši uporabi sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.