Zmeda v novem zakonu: nekateri predstojniki oddelkov bodo morali oditi, drugi pač ne

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), s katero želi Golobova vlada razmejiti javno in zasebno, se je začela uporabljati v praksi. 'Sedenje na dveh stolčkih' je bilo z 21. avgustom 2025 prepovedano aktualnim direktorjem javnih zdravstvenih zavodov (spomnimo se odstopa direktorja ZD Evgenija Komljanca), od jutri naprej pa so na udaru še predstojniki oddelkov. A kot kaže ne vsi. Njihova usoda je namreč odvisna od organizacijske strukture bolnišnice, v kateri so zaposleni. Zmeda je velika, vatli, ki bi morali biti za vodje bolnišničnih oddelkov enaki, pa so različni.

Poglejmo konkretno. Oddelek za kardiokirurgijo v celjski bolnišnici vodi kot vršilec dolžnosti predstojnika znani srčni kirurg prof. dr. Tomislav Klokočovnik. Ker dela tudi v lastnem zavodu s koncesijo, bi po zgoraj omenjeni noveli na prvi pogled pričakovali, da bo bodisi zapustil mesto predstojnika ali svoj zavod. A Klokočovnik bo na mestu predstojnika javne bolnišnice lahko ostal. Odstopiti bi moral namreč le v primeru, če bi bilo njegovo delovno mesto neposredno podrejeno direktorju ali strokovnemu direktorju bolnišnice, kar pa ni.

V celjski bolnišnici so pojasnili: 

»Predstojniki so organizacijske vodje, vendar v skladu z organizacijo dela v SB Celje niso neposredno podrejeni direktorju ali strokovnemu direktorju, temveč oddelki organizacijsko, glede na vrsto opravljanja dejavnosti, spadajo pod posamezno medicinsko področje, ki jih vodijo koordinatorji. Oddelek za kardiokirurgijo tako organizacijsko sodi pod operativno medicinsko področje, predstojnik oddelka pa je neposredno podrejen koordinatorju tega področja.«

Na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel sicer konkretnih primerov glede usode predstojnikov v posameznih bolnišnicah ne komentirajo, so pa jasno zapisali: 

»Če je predstojnik vodja, neposredno podrejen direktorju ali strokovnemu direktorju, po 21. oktobru tega dela (vodenja) ne sme več nadaljevati, če hkrati dela tudi pri koncesionarju. Soglasje mu ne preneha avtomatsko po samem zakonu, ampak mora direktor na to mesto postaviti drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje.«

V bolnišnicah, kjer torej v organizacijski shemi nimajo vmesnega člena v obliki koordinatorja (glejte skico), bodo morali predstojniki oddelkov, ki delajo še drugje, položaj zapustiti.

Po naših informacijah so pred odločitvijo o odstopu nekateri predstojniki v ortopedski bolnišnici Valdoltra, tudi v slovenjgraški bolnišnici še ni jasno, kako se bodo predstojniki odločili: dva potencialno napovedujeta odstop, tretji pa bo najbrž delati drugje, kjer sicer opravlja dela v sklopu javne mreže.

V SB Novo mesto imajo šest vodij organizacijskih enot, ki imajo soglasje za delo pri zasebnikih:

»Če bo ugotovljeno, da posamezni vodja organizacijske enote pogojev iz ZZDej-N ne bo izpolnjeval, bo razrešen nalog vodenja,« so sporočili. 

Kakšna je prihodnost predstojnikov v univerzitetnih kliničnih centrih? 

V UKC Maribor pravijo, da bodo o morebitnih kadrovskih spremembah lahko govorili, ko in če do njih 21. oktobra dejansko pride. 

V ljubljanskem kliničnem centru je kar nekaj predstojnikov klinik, ki delo opravljajo tudi izven matične ustanove. Kaj bo torej s predstojnikom ortopedske klinike Mihom Vodičarjem, ki dela pri zasebnikih. Vodičar je bil prepričan, da je bilo zakonsko prehodno obdobje za vodstvene kadre tri mesece (torej do 21. avgusta), tako da se je že pred poletjem pozanimal glede situacije.

»Pravna služba UKC Ljubljana je podala mnenje, da zakon opredeljuje, da za predstojnike in strokovne direktorje, ki so nastopili mandat pred uveljavitvijo novega zakona, prepoved dela izven matične ustanove ne velja. Skladno s tem mnenjem bom torej nadaljeval svoje delo kot do sedaj in zaradi tega tudi v kolektivu nismo govorili o korakih, ki bi se zgodili po mojem potencialnem odhodu. Pomemben datum za slovensko javno zdravstvo je torej 21.5.2026. O svojih korakih po tem datumu se še nisem odločil.«

Zdravniki namreč ne glede na to, ali so predstojniki ali ne, 21. maja 2026 ne bodo smeli več delati pri zasebnikih, pač pa z izpolnjevanjem številnih pogojev le še v drugem javnem zdravstvenem zavodu. In za takrat se iz zdravniških vrst napoveduje, da bo kaos precejšen. 

Na ministrstvu se strinjajo s pravno službo UKC Ljubljana, da lahko predstojniki znotraj kliničnega centra ostanejo na položaju do zaključka aktualnega mandata, a pri tem opozarjajo: 

»Če je predstojnik klinike znotraj UKC hkrati vodja področja ali vodja organizacijske enote, ki je neposredno podrejena direktorju ali strokovnemu direktorju, bodo morali biti do 21. oktobra 2025 razrešeni s predstojniškega mesta, če ne bodo izpolnjevali pogojev, ki jih nalaga ZZDej-N.« 

Ob navedenem se postavlja vprašanje, čemu so namenjene določbe zakona, ki predstojnike posameznih oddelkov po različnih bolnišnicah postavljajo v neenakopraven položaj. 

Pirnat: Novela ni povsem jasna

V oddaji V središču, ki smo jo pred časom imeli na temo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, je prof. dr. Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dejal, da glede predstojnikov ni povsem jasno, na koga natančno se določila ZZDej-N nanašajo.

»V enem odstavku tistega famoznega 46. člena, ki je dolg kot ponedeljek, je določba, da predstojniki klinike, kliničnega oddelka in kliničnega inštituta, ne glede na pogoje, ki so predpisani, nadaljujejo z delom do konca mandata. Potem je pa v naslednje odstavku samo za vodje organizacijskih enot določeno, da jim 21. oktobra prenehajo soglasja. Predstojniki klinik in oddelkov niso omenjeni, pa so omenjeni kot ena posebna kategorija ves čas v zakonu. Če zakon uporablja ene izraze pri eni določbi, je treba to upoštevati tudi pri drugi določbi. In to je nejasnost.«

Pirnat je zato svetoval, da naj se gre v zvezi s tem na sodišče, saj je to edini način, da se naredi red in da sodišče odloči, kako se zakon uporablja. Ker bo po njegovem ministrstvo za zdravje trdilo eno, interpretacij pa je lahko glede na zdajšnjo vsebino zakona več. 

Zdaj se sicer že čaka, kaj bo o ZZDej-N presodilo ustavno sodišče. Oceno ustavnosti je že zahteval sindikat zdravnikov Fides, pred nedavnim pa so predlog zahteve za oceno ustavnosti več členov omenjenega zakona podprli tudi državni svetniki na pobudo predsednika državnega sveta Marka Lotriča.

Vložena zahteva za oceno ustavnosti zakona, ki bo končal prehajanje zdravnikov iz javnega v zasebno

12. junij 2025

Člen, ki razburja zdravnike in »beli« glavo ministrstvu

V ZZDej-N piše, da morajo direktorji javnih zdravstvenih zavodov (46. člen) zagotoviti, da vodje področij oziroma vodje organizacijskih enot javnega zdravstvenega zavoda pogoje iz novega 29. c člena zakona izpolnijo najpozneje v petih mesecih od uveljavitve tega zakona (do 21.10.2025, op.p.). »Če vodja navedenih pogojev v roku iz prejšnjega odstavka ne izpolni, direktor javnega zdravstvenega zavoda naloge vodenja tega področja oziroma organizacijske enote poveri osebi, ki pogoje izpolnjuje.« Po 29. c členu lahko naloge vodenja področja (pomočnik direktorja javnega zdravstvenega zavoda, pomočnik strokovnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda), vodenja organizacijske enote univerzitetnega kliničnega centra (predstojnik klinike, kliničnega oddelka ali kliničnega inštituta) ali vodenja organizacijske enote, neposredno podrejene direktorju javnega zdravstvenega zavoda ali strokovnemu direktorju javnega zdravstvenega zavoda (npr. vodja oddelka, vodja službe), lahko opravlja le oseba, ki je v času opravljanja te funkcije v tem javnem zdravstvenem zavodu zaposlena za najmanj 80 odstotkov polnega delovnega časa. Za osebo, ki opravlja naloge vodenja organizacijske enote, neposredno podrejene direktorju javnega zdravstvenega zavoda ali strokovnemu direktorju javnega zdravstvenega zavoda (npr. vodja oddelka, vodja službe) veljajo dodatni pogoji iz 6., 7., 8. in 11. točke drugega odstavka 29. člena tega zakona, omejitev iz 9. točke drugega odstavka 29. člena tega zakona pa velja glede izvajalcev zdravstvene dejavnosti izven mreže javne zdravstvene službe ali koncesionarje.