Gorsko reševanje avstrijskega podjetja ARA Flugrettung. Foto: ARA Flugrettung
Astronomski račun za avstrijsko reševanje ponesrečene plezalke v Sloveniji
Ker slovenski helikopter ni mogel vzleteti, so na pomoč poklicali Avstrijce. Ti pa so za posredovanje izstavili astronomski račun.
Stroške reševanja ponesrečene plezalke in njenega soplezalca v severni steni Prisojnik 10. januarja letos bo avstrijska organizacija ARA Flugrettung zaračunala ponesrečeni plezalki. Kot nam je potrdil Thomas Jank, v Avstriji velja, da se stroški gorskega reševanja po alpski športni ali rekreativni nesreči zaračunajo ponesrečeni osebi.
»Predvidevamo, da ima ponesrečena oseba ustrezno zavarovanje, ki nato krije stroške tega zavarovanja,« nam je pojasnil in dodal, da več informacij o stroških posredovanja zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo posredovati.
Jank je še povedal, da so bile na krovu helikopterja nujne medicinske pomoči RK-1 štiri osebe: pilot, upravljavec vitla, letalski reševalec in zdravnik.
Medtem ko Avstrijci konkretnih številk ne komentirajo, pa na upravi za zaščito in reševanje (URSZR) povedo, da je gorska reševalna zveza Slovenije prejela račun s strani ARA Flugrettung gemeinnützige GmbH v višini 15.095,00 evra. Pojasnijo še, da bodo stroški reševanja kriti iz virov kot običajno in se vežejo na zagotavljanje reševanje v gorah pri gorski reševalni zvezi in proračunu Republike Slovenije.
Glede stroškov molčijo
Kljub temu da URSZR pravi, da je bila akcija izvedena v okviru dobrega dolgoletnega mednarodnega sodelovanja, so na vladni spletni strani objavili, da so v četrtek na dopisni seji sprejeli pobudo, ki ureja tudi plačilo avstrijskih posredovanj v slovenskih gorah.
Vlada Republike Slovenije je sprejela pobudo za sklenitev okvirnega sporazuma med Slovenijo in Avstrijo o čezmejnem sodelovanju reševalnih služb in jo poslala v potrditev odboru za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije.
S sklenitvijo tega sporazuma bi se postavili temelji za tesnejše čezmejno sodelovanje na področju reševalnih služb. Na podlagi sporazuma bo zagotavljanje reševalnih služb na obmejnih območjih učinkovitejše, saj sporazum omogoča skupno delovanje reševalnih enot ob izrednih dogodkih, kot so poplave, plazovi in prometne nesreče, s čimer bi se povečala varnost prebivalcev in obiskovalcev. Sporazum tudi formalno ureja meddržavne kompetence zdravstvenih delavcev, uporabo nujne signalizacije, pravico do vožnje reševalnih vozil na nujni in nenujni vožnji v cestnem prometu, sprejem in plačilo storitev ter protokole medsebojnega obveščanja dispečerskih centrov.
Zaradi zahtevnih razmer poklicali Avstrijce
Kot smo že poročali, se je nesreča pri plezanju v ledenem slapu na območju Kranjske Gore zgodila v soboto, 10. januarja, okoli 13. ure.
Na URSZR so pojasnili, da zaradi megle na območju letališča Brnik vzlet helikopterja Slovenske vojske ni bil mogoč, zato so se gorski reševalci GRS Kranjska Gora na kraj dogodka odpravili klasično.
»Ker je bil teren izjemno zahteven za izvedbo klasičnega reševanja, razmere pa dodatno otežene zaradi nizkih temperatur, kratkega dne in teže poškodbe, je bila za izvedbo reševanja zaprošena dodatna pomoč reševalnega helikopterja iz Avstrije. Presoja o nujnosti in potrebnih sredstev za reševanje in pomoč je v pristojnosti vodje intervencije, ki o tem obvesti center za obveščanje.«
